Večje skupine obiskovalcev prosimo, da o udeležbi na dogodku obvestijo organizatorja, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.

E.g., 06/20/2025
view

Od legende do žgancev

V Bohinju je voda že dolga stoletja oblikovalka pokrajine, pa tudi življenja ljudi v teh krajih. Tako je tudi dediščina, ki so jo ustvarili ljudje, večkrat povezana z vodo. Na kratkem pohodu bomo najprej spoznali silno moč deroče vode, ki je ob Stari Fužini oblikovala korita Mostnice. Ljudje so le s težavo naredili most čez sotesko. Legenda pripoveduje, da jim je pri tem pomagal sam hudič, ki so ga domačini pri plačilu ukanili z zvijačo. Kaj je bilo res in kaj ne, ne vemo, mostu pa še vedno rečemo Hudičev most. Dobrih sto metrov pod mostom stoji večja zgradba, v kateri je nekoč živel Žiga Zois, kadar je imel opravka s fužinami, po katerih se vas tudi imenuje. Bil je namreč lastnik manjše železarne, nekaj njenih ostankov je še mogoče videti. Do železarne so speljali vodo iz Mostnice, prav tako pa tudi naprej v vas. Tam je voda poganjala mlin in žago. Mlin in žago venecijanko lastniki še vedno lahko zaženejo in mali vedoželjneži si bodo lahko ogledali, kako delujeta. V mlinu bomo iz zrnja dobili moko, ki jo bomo odnesli s seboj. V Centru TNP Bohinj si bomo ogledali razstavo, ki poleg samega narodnega parka razloži, kako so ledeniki in tekoča voda oblikovali območje Bohinja ter predstavi Bohinjsko jezero. Z vso to pokrajino se prepleta tudi kulturna dediščina. V kuhinji v centru bomo ob pomoči kuharja skuhali žgance in po sprehodu ter spoznavanju zanimivosti v Stari Fužini bo malica prišla zelo prav.
view

Pohod do Šebalskega bajerja

Blizu vasi Godovič imamo manjšo umetno zajezitev - Šebalski bajer, kamor občasno zahajamo z otroki, saj je prostor primeren za rekreacijo in izobraževanje o naravi. V Dneh evropske kulturne dediščine se bomo sprehodili do bajerja, kjer bomo ob spremstvu biologinje spoznali in opazovali rastline in živali. Poleg tega se bomo seznanili z dediščino mlinarstva, mlinčke bomo izdelovali in preskusili njihovo delovanje.
view

Zakaj je polje jezero, regijska razstava mladih likovnikov koordinacije Osrednja Slovenija

Koordinacija Osrednja Slovenija je razpisala natečaj za tretjo triado učencev osnovnih šol z naslovom Zakaj je polje jezero. Mladi so likovno ustvarjali na zvočni posnetek radijske igre. Z razpisom smo želeli vplivati na razvijanje slušne senzibilnosti otrok, spodbudili likovno interpretacijo slišanega in nagovorili otroški notranji domišljijski svet. Likovna dela za regijsko razstavo je izbrala tričlanska komisija. Otvoritev razstave je potekala v maju v okviru tednja ljubiteljske kulture v organizaciji JSKD OI Ljubljana in RTV Slovenija, Program ARS. V Stiški muzej smo razstavo prenesli v septembru in jo posvečamo Dnevom evropske kulturne dediščine.
view

S povodnim možem Vodovnikom spoznavam naravno in kulturno dediščino Bistriškega vintgarja

V gradu pod Bistriški šumom, enem izmed slapov potoka Bistrica, živi povodni mož Vodovnik. Skupaj z njim se bomo sprehodili po Bistriškem vintgarju in spoznali izjemno naravno ter kulturno dediščino območja. Pestra geologija, Rimski kamnolom, ohranjen potok, ki predstavlja dom številnim živalskim vrstam, markantni slapovi, tolmuni, zeleni pohorski gozdovi z gozdnim rezervatom Gradišče; ostanki najdebelejše evropske jelke- vse to in še več nas bo navduševalo na skupni poti. Povabljeni!
view

"Ob bistrem potoku je mlin"

Ta dan bo namenjen kulturni prireditvi z naslovom " Ob bistrem potoku je mlin". Na tej prireditvi bomo prisotnim preko razstave in nastopajočih prikazali, kaj je bil namen in cilj dogodka. Rdeča nit prireditve je "voda" v vsej svoji pomembnosti in veličini. Na kulturni prireditvi bodo sodelovale različne kulturniške skupine ( folklora, pevski zbori ... ) Po kulturni prireditvi pa bo čas namenjen ogledu razstave in druženju.
view

Dan odprtih vrat spominske cerkve Sv. Duha v Javorci

V času odprtja cerkve bo možen voden ogled s strokovno razlago. V slikoviti dolini reke Tolminke, strmo v bregu nad planino Polog, stoji cerkev sv. Duha v Javorci, čudovit spomenik prve svetovne vojne. Frontne okope je zabrisal čas, cerkvica pa mu kljubuje kot pretresljiv pomnik morije tistega časa. Leta 1916 so jo v neposredni bližini bojnih položajev, v spomin padlim soborcem, branilcem tolminskega bojišča soške fronte, zgradili vojaki 3. gorske avstroogrske brigade. Zunanjost lesenega svetišča krasijo grbi avstroogrskih dežel. V spokojni tišini notranjosti pa je v hrastove plošče, ki se kot listi knjige odpirajo na stenah ladje, vžganih 2564 imen padlih junakov. Cerkev se je leta 2007 uvrstila med spomenike, ki nosijo prestižni znak evropske dediščine, danes pa je vključena v Pot miru in je hkrati prostor srečevanj in spomina.
© 2024 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE