Večje skupine obiskovalcev prosimo, da o udeležbi na dogodku obvestijo organizatorja, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.

E.g., 06/19/2025
view

Poklon mojstrom lesarstva na Pivškem

Bogato zaledje gozdov je omogočilo, da so se v Pivški kotlini stoletja kalili najboljši mojstri obdelave lesa. Vrhunec je lesna industrija dosegla z razvojem podjetja Javor, ki je v svojih najboljših časih dajalo kruh več kot 1800 ljudem iz Pivške kotline. Med njimi so bili mojstri predelave in obdelave lesa. Med drugim so ustvarili večne modele stolov iz masivnega in vezanega lesa, ki še danes v marsikaterem domačem in tujem prostoru z izjemno oblikovno in praktično noto ostajajo tihe priče bližnje preteklosti. Oblikovalec Branko Jurca, ki je ustvaril pomemben del teh modelov stolov, nam bo predstavil košček izjemne lesarske dediščine Pivške kotline.
view

SLOVENSKO STAROSELSTVO IN ISTRI, PREDSTAVITEV ZBORNIKA /GLI SLOVENI AUTOCTONI E GLI ISTRI, PRESENTAZIONE DEL VOLUME MISCELLANEO

Zbornik Slovensko staroselstvo in Istri je del projekta študijskih krožkov Istrske teme in Beseda Slovenske Istre. V knjigi petnajst avtorjev predstavlja novo ogrlico iz biserov spoznanj, dejstev in dokazov o tem, da smo Slovenci staroselski narod. Zbornik bodo predstavili sodelavci in avtorji, med njimi Leda Dobrinja, dr. Duša Krnel Umek, Andrej Šiško in Nadja Rojac. V istrskem govoru bosta na večeru spregovorili Marija Koren in Marija Jerman. Il volume miscellaneo Gli Sloveni autoctoni e gli Istri è parte del progetto dei circoli di studio Istrske teme e Beseda Slovenske Istre. nella pubblicazione quindici autori presentano una nuova raccolta di »perle« di conoscenze, fatti e prove attestanti l’autoctonia del popolo sloveno. Il libro sarà presentato dai collaboratori e dagli autori, tra cui Leda dobrinja, la dr. duša krnel umek, andrej Šiško e nadja rojac. Interverranno in dialetto istriano locale Marija koren e Marija Jerman.
view

KAKO JE INDUSTRIJA SPREMINJALA IZOLO, PREDAVANJE SREČKA GOMBAČA /COME L'INDUSTRIA HA CAMBIATO ISOLA, CONFERENZA DI SREČKO GOMBAČ

Z bogatim slikovnim gradivom bodo prikazani vzroki in potek industrializacije Izole ter njene posledice na najpomembnejša področja družbenega dogajanja v našem okolju./ Con l’ausilio di un ricco corredo fotografico, saranno illustrate le cause, lo sviluppo e le conseguenze dell'industrializzazione di Isola nei più importanti campi della vita sociale nel nostro ambiente.
view

Lokalna kulturna dediščina, ki jo v Domžalah ohranjamo

Vodeni ogled po stalni zbirki 300 let slamnikarstva na Domžalskem s prikazom pletenja kit iz slame in šivanja slamnikov. Slamnikarski muzej gradi svoje poslanstvo na stalni razstavi zbirke slamnikov, slamnikarskih predmetov, pripomočkov, orodij, naprav, fotografij in dokumentov ter na življenjskih zgodbah ljudi, povezanih s slamnikarstvom. Hkrati se v tem muzeju srečujejo ljudje, ki v ohranjeni dediščini slamnikarstva prepoznajo vrednoto in čutijo, da je to skupen in pomemben element, ki krepi našo lokalno in nacionalno identiteto. Program traja 1 uro.
view

Kako je gavčo Martín Fierro našel Domžale

Predstavitev argentinskega epa o gavču Martínu Fierru in njegovih likovnih upodobitev je namenjena povezovanju argentinske in slovenske dediščine. Ep je leta 1970 v slovenščino prevedel dr. Tine Debeljak in ga posvetil 90-letnici prihoda Slovencev v Argentino. Slovenski kipar France Ahčin, rojen v Menačenkovi domačiji, je knjigo likovno opremil s 16 reliefi. Danes je zbirka reliefov razstavljena v Menačenkovi domačiji in v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Raziskovali in primerjali bomo epske junake obeh držav ter njihove zgodbe in njihove likovne upodobitve. Predstavljena bosta tudi delovanje in umetnost slovenskih izseljencev v Argentini. Program traja 1 uro in je prilagojen starosti prijavljenih skupin.
view

Dediščina okoli nas, razstava

Letos bodo otroci s svojimi vzgojiteljicami raziskovali bogato dediščino Občine Šentjernej. Povezali se bodo predvsem s starejšimi prebivalci v kraju, ki še pomnijo, kakšen je bil Šentjernej nekdaj, kako so živeli, kakšno orodje in pripomočke so uporabljali ... Veliko nesnovne dediščine pa je shranjene tudi v srcu teh ljudi: ljudska pesem ter stare igre in običaji. Vse to bodo otroci skušali ujeti in podoživeti s svojo ustvarjalnostjo. Razstava bo na ogled v knjižnici Mirana Jarca – oddelek v Šentjerneju.
© 2024 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE