Večje skupine obiskovalcev prosimo, da o udeležbi na dogodku obvestijo organizatorja, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.

E.g., 06/17/2025
view

Mavrica grajske miške Flormaj

Grajska miška Flormaj bo otroke popeljala po galeriji ptujskega gradu. Seznanila jih bo s pojmi, kot so slika, portret in tihožitje. Pokazala jim bo platno, oljne barve in pozlato. Otroci bodo sestavljali velike sestavljanke z motivi slik, nato jih bo miška naučila mešati barve in naslikati mavrico.
view

KAKO SO SE POGOVARJALI IN IGRALI BABICE IN DEDKI

Ves teden se bomo igrali in spoznavali besede, igre, običaje naših babic in dedkov. Med drugim tudi s spoznavanjem slovenskega ljudskega izročila in slovstva. Dejavnosti bodo potekale ves teden in bodo zajemale prebiranje zgodbic, delavnice na temo glavnih junakov (igre in običaji, plesi, igre z besedami – izmišljarije, rimarije …). K sodelovanju bomo pritegnili starše in stare starše in s skupnimi dejavnostmi povezali in zaokrožili tudi dneve simbioze, ki bodo potekali teden dni prej.
view

Polonca ciglari, delavnica

Na delavnici bomo otroke opozorili na stavbno dediščino, ki je manj opazna na gospodarskih objektih v okolici Gornje Radgone oziroma na podeželju. Poigrali se bomo tudi s kamnitimi portali in lesenimi vrati podeželskih kmečkih hiš ter z njihovo ornamentiko in simboliko. Otroci bodo z uvodno didaktično razlago v muzejski zbirki Špital spoznali pomen prezračevalnih lin in njihovo estetsko/ likovno vrednost ter tudi posebnosti stavbnih detajlov v Gornji Radgoni in okolici. Iz »cigelčkov« (glinenih opek oziroma domin) bodo sestavili po vnaprej določeni skici vzorce prezračevalnih lin in ob tem razmišljali o svojih drugačnih postavitvah in gradnji ornamentalnih prezračevalnih linah.
view

Arhivi – zakladnice spomina

Skupna razstava desetih slovenskih arhivov naj bi poleg najlepših in najpomembnejših dokumentov ponudila nekakšen prerez ali vzorec ohranjenega arhivskega gradiva. Na 25 panojih si lahko ogledate reprodukcije več kot 140 dokumentov, ki segajo od 9. stoletja do leta 1990. Vsak dokument spremljajo naslov, čas nastanka in kratek vsebinski opis, prav tako je navedeno nahajališče izvirnika. Za popestritev razstavnih panojev bo poskrbelo več digitalnih projekcij in originalno arhivsko gradivo, ki ga hranita oba sodelujoča arhiva iz Maribora. Organizatorji razstave: Arhiv Republike Slovenije, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijski arhiv Koper.
view

(NEDOSTOPNA) DEDIŠČINA OKOLI NAS, DELAVNICA IN VIDEOPROJEKCIJA/ PATRIMONIO (INACCESSIBILE) ATTORNO A NOI, LABORATORIO E PROIEZIONE VIDEO

V piranskem obalnem pasu je veliko nepremičninske dediščine, ki propada ter je zapuščena, zaprta, nedosegljiva. Vsak dan ob 8.00 bo na FB (Romana Kačič) naložena slika ene od osmih celic, ki bi lahko – če bi bile oživljene – regenerirale celotno tkivo priobalnega prostora. Lungo la fascia costiera piranese ci sono importanti esempi del nostro patrimonio immobiliare che versano in un grave stato di degrado, sono abbandonati, chiusi, inaccessibili. ogni giorno alle 8:00 sarà caricata sulla rete sociale (romana kačič) la foto di una delle otto unità che – se riportate in vita – potrebbero rigenerare l'intero tessuto dell'area costiera.
view

TERASASTA KRAJINA, OBNOVA SUHEGA ZIDU, DELAVNICA /PAESAGGI TERRAZZATI, RESTAURO DEL MURETTO A SECCO, LABORATORIO

Vhod v Piran je razpoznaven po klifu. Obzidje, zidovi ob poteh, poti same, trgi, skromne hiške in večnadstropne palače, cerkve, pomoli, vse je v Piranu zgrajeno iz kamna. Piran je naša dediščina in zato je dediščina tudi vsak kamen, ki ga sestavlja. Med delavnico obnove suhozida se bomo poučili, kako se ga obnavlja in ohranja. Omenili bomo tudi, da je suhozid sestavni del slike kulturne krajine slovenske Istre, ki bo omenjena v sklopu tretjega srečanja na temo terasastih krajin (III World Meeting on Terraced Landscapes) oktobra letos. Le falesie e l’uso della pietra locale conferiscono riconoscibilità all’immagine paesaggistica di Pirano. Le mura, le pietre lungo le vie, le vie stesse, le piazze, le casette modeste e i palazzi a più piani, le chiese, i moli: in passato a Pirano quasi tutto era costruito in pietra. Pirano è la nostra eredità e quindi lo è anche ogni pietra che la compone. nel corso del laboratorio impareremo come va restaurato e conservato un muretto a secco. Menzioneremo pure il fatto che il muro a secco è parte integrante della fisionomia del paesaggio culturale dell’Istria slovena, come sarà sottolineato anche nell’ambito del terzo incontro sul tema dei paesaggi terrazzati - »III World Meeting on terraced Landscapes« - che avrà luogo nell’ottobre di quest’anno a Padova e a trieste.
© 2024 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE