O prazničnih voščilnicah in razglednicah
Prazniki in praznovanja že tisočletja napolnjujejo človeško življenje ob določenih dnevih v letu in so del našega življenja. Vsako ljudstvo ima svojo kulturo, navade in običaje, ki se tradicionalno ponavljajo ob določenem prazniku. Ena od navad je, da si ljudje ob praznikih ustno ali pisno voščijo. Prve voščilnice so v 15. stoletju začele izdelovati redovnice, ki so jih ročno pisale in risale. Ta lepa navada danes zamira, število poslanih voščilnic pa upada, saj ljudje uporabljajo sodobnejše načine za pošiljanje voščil ob praznikih: elektronsko pošto, SMS, MMS ali družbena omrežja.
Arhivi med drugim gradivom hranijo številne razglednice in voščilnice, ki so si jih ljudje nekoč pošiljali. Prikazani primeri so iz bogate zbirke, ki jo hrani Pokrajinski arhiv Maribor (PAM). Predstavljene so voščilnice ob praznikih, ki jih arhiv hrani največ. Napisane so v različnih jezikih, največ v slovenskem in nemškem. Poslane so bile družinskim članom, prijateljem in znancem, pošiljatelji pa so z njimi voščili ob prazniku ali sporočali kakšne informacije.
Miklavž (6. december) – za praznik je bilo značilno pošiljanje voščilnic s podobami Miklavža in njegovih spremljevalcev parkljev.
Božič (25. december) – za praznik so se pošiljale voščilnice s slikami Božička, jaslic, božične jelke, daril, dimnikarja z lestvijo, mušnice, pikapolonice, štiriperesne deteljice, podkve, zvona ipd.
Novo leto (1. januar) – voščilnice za novo leto so bile lahkotne, vesele in velikokrat tudi šaljive, na njih so podobni simboli kot na božičnih voščilnicah. Pogoste so bile kombinirane voščilnice za božič in novo leto.
Velika noč (prva nedelja po prvi pomladanski polni luni) – na voščilnicah so najpogosteje pirhi in velikonočni zajec pa tudi petelini, kokoši in zlasti piščanci. Nemalokrat je prikazana prebujajoča se narava.
God – to je bil največji osebni praznik in se je praznoval na koledarski dan svetnika, po katerem je posameznik nosil ime.
Rojstni dan – praznovanje rojstnega dne je sprva veljalo za pogansko navado. Na Slovenskem se je pošiljanje voščilnic za rojstni dan uveljavilo v drugi polovici 20. stoletja.
Izbrane so voščilnice ob praznikih, ob katerih je bila navada pošiljanja voščil. PP predstavitev
Spoznajte simbole in motive na voščilnicah ter si izdelajte voščilnico
Pomen in razlaga nekaterih simbolov ali motivov, ki se pojavljajo na voščilnicah in razglednicah ob določenem prazniku:
VELIKA NOČ:
jajce, pirh – izvor življenja, ponovno stvarjenje in upanje;
zajec – prastar simbol ponovnega rojstva, vstajenja;
piščanček – simbol življenja, življenja, ki se je razvilo iz jajca.
Na voščilnicah se pojavljajo tudi petelin, kokoši, otroci in narava, ki se prebuja.
BOŽIČ IN NOVO LETO:
božično drevesce, smrekica, jelka – simbol upanja in veselja;
podkev – simbol sreče in zdravja, plodnosti in rodovitnosti;
pikapolonica – simbol sreče in rodovitnosti;
omela – simbolizira nesmrtnost, življenjsko bistvo in božjo substanco;
škrati – so varuhi narave, rastlin, živali in naravnih bogastev ter varuhi znanja oziroma modrosti, prinašajo pa tudi srečo in zdravje;
dimnikar – prinaša srečo; če nosi lestev, prinaša še večjo srečo;
zimzelena veja – simbol zdravja in moči;
štiriperesna deteljica – stari simbol sreče.
Na voščilnicah se pojavljajo še naslednji simboli sreče: gumb, rdeča mušnica, pujsek …
Utrdite znanje in rešite nalogo. delovni list
NAVODILA ZA IZDELAVO VOŠČILNICE
Potrebujete: debelejši papir, pisala, barvice, škarje, lepilo in ščepec domišljije.
Pripravili smo predloge za: božično-novoletno voščilnico predloga , ljubezensko razglednico predloga in velikonočno razglednico predloga
Predloge natisnite, izrežite in pobarvajte ter vanje vključite predhodno opisane simbole in motive. Predloge so samo za pomoč, še bolje je, da voščilnico ustvarite sami, brez predlog.
Na voščilnico napišite še besedilo z lepimi željami, jo dajte v pisemsko ovojnico, to naslovite in opremite z znamko ter pošljite naslovniku (pri tem naj vam pomagajo odrasli).
Zagotavljamo vam, da boste naslovnika (stare starše, starše, prijatelje, sošolce, sosede …) s tem neizmerno razveselili.
Če praznike zapustiš, prazniki zapustijo tebe. slovenski pregovor
Kdor rad kruha deli, se mu v roki množi. slovenski pregovor
Želim izvedeti več …
REGISTER NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE je uradni register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Po podatkih (14. 9. 2021) je vanj vpisanih 96 enot in 267 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. REGISTER NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE
Pisanje pirhov ob prazniku Šempav
Izdelovanje ljubljanskih butar
Priporočena literatura:
Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, 1. in 2. del, Družina, 1989.
Damjan J. Ovsec, Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu. Ljubljana, Domus 1992.
Kolofon
Sklop PRAZNIČNE VOŠČILNICE IN RAZGLEDNICE
Urednica: Milena Antonić milena.antonic@zvkds.si
Strokovna sodelavka: Mojca Horvat, Pokrajinski arhiv Maribor
Didaktični sklop: Milena Antonić
Lektura: Nuša Mastnak
Avtorji fotografij: iz zbirke fotografij in razglednic, Pokrajinski arhiv Maribor
Maribor, 2020/21