V drugi polovici 19. stoletja, ko so postajale prostorske zmogljivosti starega brežiškega pokopališča premajhne, je leta 1884 mesar in gostilničar Linsler cerkvi podaril del njive in s tem zagotovil sebi in svoji ženi lastninsko pravico in prostor za grob na novem pokopališču jugovzhodno od mesta po lastni izbiri, v takratni skupnosti pa s tem nedvomno pridobil večji ugled. Izraz večje ali manjše pomembnosti pokojnikov kažejo tudi nagrobniki in grobnice, zlasti na zahodni meji brežiškega pokopališča. Zakupili so si prostore ob zahodnem pokopališkem zidu in zgradili grobnice, ki dajejo videz višjega družbenega statusa pokojnikov. Danes so nekatere zapuščene ali odstranjene, sicer pa različno dobro vzdrževane in pričajo o tem, da so se v višji sloj uvrščali veletrgovci, ekonom brežiške graščine, gostilničarji, župnik in dekan, nadlogar, brodar, zdravnik idr. Pokopališče in grobove ter brežiške družine bomo skupaj predstavljali konservatorji in muzealci ter k pogovoru spodbudili tudi meščane.