Letos obeležujemo 160 obletnico Južne železnice. Prečenje Ljubljanskega barja je bilo pri njeni gradnji eden največjih izzivov. Zahtevalo je osuševanja močvirnih tal. Obenem pa je parna vleka zahtevala tudi izgradnjo prvih večjih vodovodnih sistemov. V času II. svetovne vojne porušeni mogočni Borovniški viadukt ima tako v odnosu na vodo kompleksen in protisloven pomen. V arhitekturnem in gradbenem smislu pa je zadnji odmev rimskih akvaduktov. Zaradi upada podtalnice kot posledice osuševanja barja so hrastovi piloti, na katerih so temeljili njegovi stebri, prišli v stik z zrakom in začeli prhneti, od zgoraj pa so dež, sneg in led počasi načenjali zgornji usloj, tako da ji je miniranje in bombardiranje med II. svetovno vojno pravzaprav zadelo le milostni sunek. S pomočjo predavanja direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje ter predstavitve raziskovalnih nalog učencev zadnje triade OŠ dr. Ivana Korošca bomo poskušali na novo osmisliti pomen dela edinega ohranjenega stebra nekoč največjega stavbnega objekta na celotni trasi Južne železnice kot kulturnega spomenika. 30. 9. 2017 pa bomo orgaizirali tudi strokovno voden ogled ostankov sistemov napajanja parnih lokomotiv z vodo na opuščeni trasi železniške proge v občini.

V Občinski knjižnici Jesenice smo v okviru DEKD 2017 pripravili fotografsko razstavo Pod gladino slovenskih rek in jezer, ki bo na ogled v mesecu spetembru (od 1. do 30. septembra 2017) v avli Občinske knjižnice Jesenice. Na dvanajstih panojih so predstavljene podvodne fotografije Cirila Mlinarja Cica, ki prikazujejo pestro življenje slovenskih jezer, rek, morja in kraških ponikalnic.