Prireditve

Večje skupine obiskovalcev prosimo, da o udeležbi na dogodku obvestijo organizatorja, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.

E.g., 11/25/2024
pogled

V štern´co glejte

Od 25. do 29. septembra bodo učenci od prvega do devetega razreda vsakdan pri pouku, izbirnih predmetih raziskovali vsakdanje življenje in naravne znamenitosti v vaseh ob reki Savi. Na razredni stopnji se bodo učili otroško igro V štern´co glejte, izdelali bodo maketo mlina, vodnjaka, vedra in deske za pranje perila, se učili peti in plesati ljudske pesmi, se pogovarjali z domačini o razvoju mlinarstva, pranju perila ter o varčni vodi in onesnaževanju le-te. Na predmetni stopnji bodo učenci raziskovali ljudsko izročilo o pomenu vode za naše prednike, pripravili govorni nastop in likovno opremili ljudske pravljice, se popeljali s čolni po reki Savi in raziskovali razvoj ribištva ter rastlinski in živalski svet v kanjonu Zarjica, z arheologom bodo spoznavali ostanke sledi mlinarstva in se seznanili z delovanjem čistilne naprave ter izdelali logotip za pitno vodo. Ob koncu dejavnosti bodo učenci pripravili razstavo izdelkov v avli šole.
pogled

STARODAVNO SVETIŠČE OB BOHINJSKEM JEZERU

Interpretacijsko predavanje. Mija Ogrin arheologinja in muzejska svetovalka bo predstavila pomen najdb, ki so bile odkrite pri cerkvi sv. Janeza Krstnika. Najdbe razkrivajo, da je bil prostor ob iztoku Jezernice iz jezera že pred dva tisoč leti sveti kraj. Bohinj je poseljen od starejše železne dobe. S svojimi naravnimi rudnimi bogastvi železa, z mistično pokrajino s slapom Savica in jezerom, sv. Janezom Krstnikom, staroveškim Ajdovskim gradcem ter skrivnostnim svetom starih pripovedk je bil vedno mikaven za raziskovalce.
pogled

STARODAVNO SVETIŠČE OB BOHINJSKEM JEZERU

Interpretacijsko predavanje za slepe. Mija Ogrin arheologinja in muzejska svetovalka bo predstavila pomen najdb, ki so bile odkrite pri cerkvi sv. Janeza Krstnika. Najdbe razkrivajo, da je bil prostor ob iztoku Jezernice iz jezera že pred dva tisoč leti sveti kraj. Bohinj je poseljen od starejše železne dobe. S svojimi naravnimi rudnimi bogastvi železa, z mistično pokrajino s slapom Savica in jezerom, sv. Janezom Krstnikom, staroveškim Ajdovskim gradcem ter skrivnostnim svetom starih pripovedk je bil vedno mikaven za raziskovalce.
pogled

Odkrijmo pravo podobo - Lesene skulpture v ptujskem gradu

V bogati zbirki skulptur, ki domujejo v PMPO, jih je večina doživela različne bolj ali manj strokovne posege restavriranja. Prvi posegi so bili bolj obnovitveni kot restavratorski, saj so na umetnini prevečkrat pustili svoj pečat. Današnji restavratorji-konservatorji skulpturam skušajo vrniti žlahtnost prvotnega stanja in umetnino zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. V muzejskih prostorih si boste lahko v okviru DEKD ogledali in pobližje spoznali restavratorske postopke, ki jih uporabljamo pri restavriranju lesenih skulptur. Restavratorski-konservatorski svetnik mag. Bine Kovačič bo obiskovalce popeljal po zapleteni poti odkrivanja prave podobe, tokrat lesenih skulptur.
pogled

Voda v ljudskem izročilu, vodeni ogled po zbirkah SEM

Na razstavah v Slovenskem etnografskem muzeju bomo poiskali predmete vsakdanjega življenja, ki so povezani z vodo. Doživeli jih bomo skozi zgodbe ter peto in pripovedno izročilo. Vstop prost!
pogled

Voda in železnica na Ljubljanskem barju: propad Borovniškega viadukta in njegov nauk za današnji čas

Letos obeležujemo 160 obletnico Južne železnice. Prečenje Ljubljanskega barja je bilo pri njeni gradnji eden največjih izzivov. Zahtevalo je osuševanja močvirnih tal. Obenem pa je parna vleka zahtevala tudi izgradnjo prvih večjih vodovodnih sistemov. V času II. svetovne vojne porušeni mogočni Borovniški viadukt ima tako v odnosu na vodo kompleksen in protisloven pomen. V arhitekturnem in gradbenem smislu pa je zadnji odmev rimskih akvaduktov. Zaradi upada podtalnice kot posledice osuševanja barja so hrastovi piloti, na katerih so temeljili njegovi stebri, prišli v stik z zrakom in začeli prhneti, od zgoraj pa so dež, sneg in led počasi načenjali zgornji usloj, tako da ji je miniranje in bombardiranje med II. svetovno vojno pravzaprav zadelo le milostni sunek. S pomočjo predavanja direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje ter predstavitve raziskovalnih nalog učencev zadnje triade OŠ dr. Ivana Korošca bomo poskušali na novo osmisliti pomen dela edinega ohranjenega stebra nekoč največjega stavbnega objekta na celotni trasi Južne železnice kot kulturnega spomenika. 30. 9. 2017 pa bomo orgaizirali tudi strokovno voden ogled ostankov sistemov napajanja parnih lokomotiv z vodo na opuščeni trasi železniške proge v občini.

Strani

© 2024 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE
Pravno obvestilo/Piškotki/  Produkcija: ENKI