Godčevska zasedba gosli, opreklja in basa je bila na Slovenskem med najbolj priljubljenimi najmanj dvesto let, tj. vsaj od Valvasorjevih časov do sredine 19. stoletja. Za oprekelj najdemo po različnih pokrajinah številna poimenovanja: pretl, šenterija, aprikl, bretl, cemele, opsase, cimprekelj ... Trubar in Pleteršnik sta zanj zapisala izraz cimbale, tako pa ga imenuje tudi Prešeren v svojem Povodnem možu. Moč, ki je prepoznana tudi v mednarodnem prostoru, je v tem, da Volk Folk gradi neposredno na družinski glasbeni zapuščini; nit z glasbo prednikov se je sicer tanjšala, a nikoli pretrgala. Romeo, Nina in Gregor so se te vezi oprijeli in jo nadgradili.  "Igrajo predvsem sebi v veselje in za svojo dušo in so tako pristni nadaljevalci godcev in pevcev v vrsti treh glasbenih generacij." (Jasna Vidakovič)

Ob vodnjaku bomo prisluhnili nesnovni dediščini, ki bo skozi igro, ples, glasbo, pripoved, običaje, skeče, pregovore in reke spregovorila in obujala zgodovinski spomin, posvečen vodi kot viru življenja, morju kot oknu v širni svet ter soli, »ki je morje, ki ni moglo nazaj na nebo«.