Opis dogodka

Letos obeležujemo 160 obletnico Južne železnice. Prečenje Ljubljanskega barja je bilo pri njeni gradnji eden največjih izzivov. Zahtevalo je osuševanja močvirnih tal. Obenem pa je parna vleka zahtevala tudi izgradnjo prvih večjih vodovodnih sistemov. V času II. svetovne vojne porušeni mogočni Borovniški viadukt ima tako v odnosu na vodo kompleksen in protisloven pomen. V arhitekturnem in gradbenem smislu pa je zadnji odmev rimskih akvaduktov. Zaradi upada podtalnice kot posledice osuševanja barja so hrastovi piloti, na katerih so temeljili njegovi stebri, prišli v stik z zrakom in začeli prhneti, od zgoraj pa so dež, sneg in led počasi načenjali zgornji usloj, tako da ji je miniranje in bombardiranje med II. svetovno vojno pravzaprav zadelo le milostni sunek. S pomočjo predavanja direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje ter predstavitve raziskovalnih nalog učencev zadnje triade OŠ dr. Ivana Korošca bomo poskušali na novo osmisliti pomen dela edinega ohranjenega stebra nekoč največjega stavbnega objekta na celotni trasi Južne železnice kot kulturnega spomenika. 30. 9. 2017 pa bomo orgaizirali tudi strokovno voden ogled ostankov sistemov napajanja parnih lokomotiv z vodo na opuščeni trasi železniške proge v občini.

Podrobnejši opis dogodka

Letos obeležujemo 160 obletnico Južne železnice, prve proge, ki je prečkala gorovja in povezala srednjo Evropo s Sredozemljem oz. Dunaj s Trstom. Poleg prečenja Semmering je bilo prečenje Ljubljanskega barja največji izziv pri gradnji proge, ki je imela tudi neprecenljiv vpliv na gospodarski razvoj in modernizacijo slovenskih dežel v nekdanji Avstro-Ogrski monarhiji. Železnica je prinesla zmanjšanje odvisnosti prevoza od poteka, toka in vodostaja rek. Čolnarjenje kot prevozništvo je tudi na Ljubljanici po izgradnji železnice hitro zamrlo. Obenem pa je parna vleka zahtevala izgradnjo prvih večjih vodovodnih sistemov, predvsem v kraškem zaledju Ljubljanskega barja in na samem krasu. Gradnja proge je na Ljubljanskem barju je zahtevala tudi dodatno njegovo dodatno osuševanje, ki se nadaljuje še danes in povzroča, da se barje poseda, s tem pa je bolj in bolj poplavno ogroženo. V Letos obeležujemo 160 obletnico Južne železnice, prve proge, ki je prečkala gorovja in povezala srednjo Evropo s Sredozemljem oz. Dunaj s Trstom. Poleg prečenja Semmering je bilo prečenje Ljubljanskega barja največji izziv pri gradnji proge, ki je imela tudi neprecenljiv vpliv na gospodarski razvoj in modernizacijo slovenskih dežel v nekdanji Avstro-Ogrski monarhiji. Železnica je prinesla zmanjšanje odvisnosti prevoza od poteka, toka in vodostaja rek. Čolnarjenje kot prevozništvo je tudi na Ljubljanici po izgradnji železnice hitro zamrlo. Obenem pa je parna vleka zahtevala izgradnjo prvih večjih vodovodnih sistemov, predvsem v kraškem zaledju Ljubljanskega barja in na samem krasu. Gradnja proge je na Ljubljanskem barju je zahtevala tudi dodatno njegovo dodatno osuševanje, ki se nadaljuje še danes in povzroča, da se barje poseda, s tem pa je bolj in bolj poplavno ogroženo. V času II. svetovne vojne porušeni mogočni Borovniški viadukt - največji stavbni objekt na celotni trasi Južne železnici - je tako lahko večpomenski simbol, v arhitekturnem in gradbenem smislu pa zadnji odmev rimskih akvaduktov. Zaradi močvirnega terena je bila večina izmed njegovih 24 obočnih stebrov pilotirana na hrastovih pilotih. Ti so zaradi upada podtalnice kot posledice osuševanja barja zato prišli v stik z zrakom in začeli prhneti. Mogočna konstrukcija je tako tekom desetletij postajala vse bolj majava. Miniranje in bombardiranje med II. svetovno vojno je tako le dokončalo posledice prizadevanj razsvetljenih ljudi, ki so si prizadevali, da bi vodo ukrotili ter ukrojili poti zgolj po meri oz. interesih ljudi. S pomočjo predavanja direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje ter predstavitve raziskovalnih nalog učencev zadnje triade OŠ dr. Ivana Korošca bomo poskušali na novo osmisliti pomen dela edinega ohranjenega stebra nekoč največjega stavbnega objekta na celotni trasi Južne železnice kot kulturnega spomenika. 30. 9. 2017 pa bomo orgaizirali tudi strokovno voden ogled ostankov sistemov napajanja parnih lokomotiv z vodo na opuščeni trasi železniške proge v občini