Opis dogodka

Razstava osvetljuje življenje in delo šestih konservatork, ki so širši javnosti manj znane. Tematsko se vklaplja med aktivnosti mednarodnega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje, ki na ZRC SAZU poteka z namenom strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. st., ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področjih, kot sta arhitektura in konservatorstvo, ki so/veljajo za tradicionalne domene moških poklicev.

Podrobnejši opis dogodka

Razstava »Pionirke konservatorstva na Slovenskem«, ki sta jo v sodelovanju z domačijo Pr' Lenart pripravila Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU in Center arhitekture Slovenije, želi osvetliti življenje in delo spregledanega dela slovenskega konservatorstva in ponuja priložnost, da iz bogatega nabora projektov obnov in prenov 20. stoletja izpostavimo tista dela, ki so le redko razstavljena in na ogled javnosti, vendar zato nič manj pomembna, kakovostna in večplastna. Razstava se tematsko vklaplja med aktivnosti mednarodnega interdisciplinarnega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (www.momowo.eu), ki na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti poteka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta z namenom strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, gradbeništva, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture in urbanizma, ki so/veljajo za tradicionalne domene moških poklicev. Tri predhodne razstave v Galeriji Dessa z naslovom V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja (www.dessa.si), so bile posvečene pionirkam, prvim predvojnim in povojnim generacijam ustvarjalk, ki so aktivno sodelovale pri snovanju, oblikovanju in označevanju prostora svojega časa. Bile so neme spremljevalke v senci poklicno bolj uveljavljenih in znanih profesorjev, sodelavcev, očetov ali soprogov, tako da je še danes težko določiti njihov dejanski delež v snovanju in realizaciji prenekatere slovenske arhitekturne mojstrovine, od Plečnikovega NUK-a do Ravnikarjevega Trga republike. Že tako zaradi družbenih predsodkov omejene zgolj na nekatera področja arhitekturnega ustvarjanja, kot so risanje načrtov, parkovne zasnove, notranja oprema in industrijsko oblikovanje, urbanizem, le redko tudi javna in individualna gradnja, so bile največkrat primorane svoje delovanje še dodatno omejiti, če so si ustvarile družino. Nekatere med njimi so se zato raje odločile za ustvarjanje na drugih, največkrat umetnostnih področjih. Izbrana dela na predhodnih treh in na tej razstavi tako predstavljajo pomembnejše projektne stvaritve prvih generacij slovenskih ustvarjalk, ki jih je, upoštevajoč čas, razmere in vlogo ženske v času nastanka, treba gledati in ocenjevati z drugačnimi merili kot sicer. Vse razstave so zasnovane večplastno, s poudarkom na kakovosti del in kompleksnosti ideje, ter razkrivajo ustvarjalno moč posameznih avtoric.