Opis dogodka

V predavanju bomo prikazali bogato kulturno dediščino, ki jo na Vačah srečamo na vsakem koraku. Najbolj znamenite točke so trg Vače, cerkev sv. Andreja z znamenitim Božjim grobom, perišče – uda, sušilnica lanu, rojstna hiša skladatelja Antona Lajovca in škofa Matevža Ravnikarja, ki je danes spremenjena v muzej, 250 let star hram, Geometrično središče Slovenije na Slivni ter arheološko najdišče nad bližnjo vasjo Klenik. Živa nesnovna dediščina se ohranja v delu keramičarke Barbare Vrtačnik.

Podrobnejši opis dogodka

Na Vačah je dediščina dobesedno vsepovsod »okoli nas«. Etnologinja Anka Kolenc in arheologinja Vojka Cestnik iz Društva GEOSS bosta na predavanju predstavili ključne dediščinske točke na Vačah in v okolici ter poudarili vrednost kulturne dediščine pri iskanju in ohranjanju identitete skupnosti. Trg Vače ima bogato preteklost, saj so tržani sloveli po najrazličnejših obrteh in izdelkih od kovinarskih in kolarskih do prehrambenih in tkalskih. Nad 500 let se je trg ponašal s svojim grbom, v katerem je bila lipa – simbol mehkobe, a tudi vztrajnosti. Ob trgu stoji cerkev sv. Andreja z znamenitim Božjim grobom iz steklenih kristalov, ki je eden najlepših v Evropi. Pod trgom se nahaja perišče ali uda, kjer so Vačanke nekdaj prale in se ob delu družile. Na Vačah sta bila rojena dva velikana slovenske kulture: skladatelj Anton Lajovic, mojster samospeva, in škof Matevž Ravnikar, ki je dosegel, da je slovenski jezik postal eden obveznih predmetov na fakulteti. Njuna rojstna hiša (Vače 10) je danes v lasti Društva GEOSS, ki je tam uredilo muzej, namenjen predstavljanju bogate kulturne in naravne dediščine Vač. Obnovljena sušilnica lanu na Kleniku pri Vačah, ena od mnogih, ki so bile razsejane po številnih domačijah, priča o samooskrbnosti območja z lanenimi izdelki, od blaga do vrvi. Okolica Vač se ponaša tudi s številnimi kaščami in hrami, ki izpričujejo skrb, ki so jo naši predniki dolga stoletja posvečali hranjenju živil. Hrami so bili posebnost osrednjeslovenskega prostora, zaradi svoje starosti pa je potrebno izpostaviti več kot 250 let star hram na Slivni pri Vačah. Keramično obrt, snovno kulturno dediščino, po kateri so Vačani nekoč sloveli, danes kot živo snovno dediščino predstavlja vaščanka Barbara Vrtačnik, ki ustvarja unikatne izdelke te obrti. Geometrično središče Slovenije (GEOSS) na Slivni je središčna geografska točka, hkrati pa je tudi bogato kulturno osišče. Z vsemi simboli opozarja, da so Vače, s svojo bogato kulturno in naravno dediščino - Slovenija v malem. Ob slovenskem kulturnem prazniku se na GEOSS-u vsako leto spomnimo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Nad Klenikom se razteza obsežno arheološko najdišče, ki ga tvorijo grobišča in naselbina iz obdobja železne dobe. Od tu izvira znamenita situla z Vač ali vaška situla. Društvo GEOSS je na prostoru arheološkega najdišča uredilo učno pot in dvakrat letno prireja vodene arheološke pohode. - -