Prireditve

Shingab´r, tontsab´r… (Zapojmo, zaplešimo…)

Občina: Semič
Regija: Jugovzhodna Slovenija

Lokacija dogodka:
Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič, Šolska ulica 1

Kontakt za prijave / informacije:
gottscheer.si@gmail.com ali vlasta.henigsman@guest.arnes.si

Spletna stran:
http://www.gottscheer.eu/

Organizator:
Zveza kočevarskih organizacij


Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič

Čas dogodka
30. 09. 2019, 8.00-12.30

Opis dogodka

Kočevarska kulturna dediščina je v Občini Semič prisotna od 14. stoletja. Srednjeveške prvine so Kočevarji ohranili v jeziku, noši in narodni pesmi. Številna kočevarska društva gojijo tudi plesno tradicijo, ki jo bomo, poleg osnovnih zgodovinskih dejstev, prav tako spoznavali na delavnici. V zadnjih letih smo nastali tudi tri kratke filmi v kočevarščini, s slovenskimi podnapisi. Film, ki je nastal v sodelovanju z OŠ Semič si bomo tudi ogledali.

Podrobnejši opis dogodka

Kočevarska kulturna dediščina je in je bila v teh krajih prisotna od 14. stoletja, saj so Kočevarji, t.j. Kočevski Nemci, živeli kar v 27 vaseh, ki danes sodijo v okvir Občine Semič. Belokranjci in Kočevarji so med seboj trgovali, se poročali in se tudi poveselili. Glavno razvedrilo Kočevarjev je bilo petje. Kočevarji so radi peli ob večerih,na vasi, ob veselih in žalostnih dogodkih, kot tudi ob delu, zato ni presenetljivo, da so se ohranile številne pesmi, predvsem balade; nekatere od njih imajo tudi več kot 100 kitic. Do danes se je ohranilo preko 3000 kočevarskih narodnih pesmi in variant. Danes smo vajeni dura in mola, v kočevarski ljudski pesmi pa so poltoni lahko kjerkoli, zato zvenijo arhaično (srednjeveška tonaliteta). Tudi ritem pesmi je težko določljiv, saj se spreminja glede na tekst. Skupna značilnost kočevarske narodne pesmi je umirjeno, meditativno petje. Srednjeveške prvine so tako Kočevarji ohranili ne samo v jeziku in noši pač pa tudi v narodni pesmi. V številnih kočevarskih društvih po svetu in v Sloveniji gojijo tudi plesno tradicijo. Del te tradicije bomo spoznavali tudi na delavnici v okviru projekta. Poleg tega bomo spoznavali razloge za naselitev in kdo so Kočevarji sploh bili, kje so živeli in kdaj ter zakaj se je večina izselila. V okviru Zavoda Mošnice- Moschnitze so v zadnjih letih nastali tudi trije kratki filmi v kočevarščini, s slovenskimi podnapisi. Film, ki je nastal v sodelovanju z OŠ Semič, si bomo tudi ogledali. Pri projektu se bodo mladi seznanili s pomenom varovanja kulturne dediščina, z vprašanji strpnosti in sodelovanja ter kulturne raznolikosti.

Starostne skupine
Osnovna šola - 3. triada

© 2024 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE