Opis dogodka

Slovenska Bistrica velja za enega najstarejših slovenskih mest. Med arhitekturnimi kulturnimi spomeniki izstopajo grad, cerkve in meščanske hiše. Na umetnostno podobo Slovenske Bistrice so vplivale pomembne plemiške družine in predvsem baročni ustvarjalci, s katerimi umetniškimi deli se slovenjebistriško območje umešča v širši evropski umetnostni prostor. Sprehod z vodstvom po ožjem mestnem središču je namenjen vsem, ki jih zanimata bogata zgodovina in kulturna dediščina Slovenske Bistrice.

Podrobnejši opis dogodka

Slovenska Bistrica velja za enega najstarejših slovenskih mest. Naselje je v 13. stoletju postalo trg, že v začetku 14. stoletja pa mesto. Takrat je bila Slovenska Bistrica obdana z obzidjem in vogalnimi obrambnimi stolpi. V času turških vpadov je mesto utrpelo veliko škodo, po tem pa je v 18. stoletju še dvakrat pogorela. Med arhitekturnimi kulturnimi spomeniki ob poznobaročnih meščanskih hišah in tistih, ki so nastale v 19. in na prelomu v 20. stoletje, izstopajo predvsem grad (vključno s parkom kot spomenikom oblikovane narave) in cerkve: župnijska cerkev sv. Jerneja, Marijina cerkev s samostanom v središču mesta in Jožefova cerkev na Jožefovem hribu. Na umetnostno podobo Slovenske Bistrice so vplivale pomembne plemiške družine, med temi najvidneje družina Attems, od umetnikov, katerih dela najdemo tod, pa velja izpostaviti avstrijska baročna slikarja Johana Martina Schmidta in Filipa Jakoba Laubmanna, mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja, graškega kiparja Filipa Jakoba Strauba ter mariborska kiparja Jožefa Strauba in Jožefa Holzingerja. Z njihovimi umetniški deli se slovenjebistriški prostor umešča v širši evropski umetnostni prostor. Sprehod z vodstvom po ožjem mestnem središču je namenjen vsem, ki jih zanimata bogata zgodovina in kulturna dediščina Slovenske Bistrice. Dogodek je organiziran v sklopu projekta Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije.