Opis dogodka

Skrajno nenaklonjene vremenske razmere v letu 1864 so zlasti v okrajih Lož in Senožeče, ki sta bila zaradi njunih klimatskih in talnih razmer tako in tako manj primerna za poljedelstvo, tako zelo uničile letino, da jima je sredi zime leta 1865 glede na podrobno uradno preiskavo vse bolj grozila strahotna lakota z vsemi njenimi posledicami. Zanimive so zlasti navedbe za najrevnejše, gostače in tudi kajžarje, ki so ostali brez vsega in so bili večinoma prisiljeni v beračenje.

Podrobnejši opis dogodka

Skrajno nenaklonjene vremenske razmere v letu 1864 so zlasti v okrajih Lož in Senožeče, ki sta bila zaradi njunih klimatskih in talnih razmer tako in tako manj primerna za poljedelstvo, tako zelo uničile letino, da jima je sredi zime leta 1865 glede na podrobno uradno preiskavo vse bolj grozila strahotna lakota z vsemi njenimi posledicami. Spomladi pa naj bi jih prizadela še druga nesreča, saj bi zaradi popolnega pomanjkanja vseh vrst semen morali pustiti polja neobdelana. Predstojnika okrajev Lož in Senožeče sta se konec decembra 1864 s klicem na pomoč obrnila na deželno predsedstvo v Ljubljani, ki jima je naložilo, da pripravita natančen popis zalog živil in semen od hiše do hiše po vseh občinah okraja. Ohranjeni tabelarični popisi zalog omogočajo natančen vpogled v takratno posestno stanje in velikost družin. Slikajo, kolikšen je bil primanjkljaj živil in semen za spomladansko setev in koliko pomoči v obliki živil in semen bi bilo potrebno, da se prebrodi eksistenčna kriza do naslednje žetve oz. spravila pridelkov. Zlasti za senožeški okraj so navedeni tudi podatki, za koliko časa naj bi zatečene zaloge približno zadostovale. Zelo dragoceni podatki se skrivajo tudi v opombah, ki slikajo preživitvene strategije kmečkega prebivalstva in marsikatero drugo podrobnost. Zanimive so zlasti navedbe za najrevnejše, gostače in tudi kajžarje, ki so ostali brez vsega in so bili večinoma prisiljeni v beračenje.