Opis dogodka

V teku let sta se hrana in njena vloga v vsakdanjem življenju znatno spremenili. V starih časih so ljudje bolj cenili hrano, saj za vsakim kosom kruha je bilo trdo delo. Kuhinja je bilo žensko področje. Nekoč ni bilo knjig receptov kot v današnjem času. Ženske so imele dober spomin. Učile so se ena od druge in ustno prenašale njihovo znanje zlasti med generacijami. V našem videoposnteku bomo zabeležili nekatere izmed receptov naše domače tradicije iz ust in rok naših pridnih žena.

Podrobnejši opis dogodka

Hrana je ena izmed najpomembnejših reči v našem življenju, saj brez te ni življenja. Hrana ni samo pridobivanje lastnosti in snovi potrebne za naše preživetje, ampak je lahko dosti več: v hrani lahko razberemo čustva osebe, ki jo je pripravila. V njej lahko razberemo čustva kot so veselje, zadoščenje, hvaležnost ali tudi tolažbo. V današnjem času večina ljudi ne ceni hrane in jo lahko tudi meče proč, a v starih časih vsak kos kruha je bil pridobljen iz zelo trdega dela. Kot pravi stari slovenski pregovor: “ S trebuhom za kruhom.” Samo pomislimo, koliko ljudi je zapustilo lastne družine in domove in garal v tujih državah, da bi lahko imel hrano zase in za svojo družino. V starih časih so imeli tudi zelo različno hrano od današnjih časov. Bila je bolj zdrava in je dajala bolj zadoščenja, ker si jo sam pridelal. Kmet je videl rasti zelenjavo na vrtu ali živino v hlevu, jo obvaroval pred neurjem ali različnimi nezgodami in potrpežljivo čakal, da dozori. Hrana je bila v starih časih bolj cenjena. Kuhinja je bila od vedno žensko področje, zlasti pa v starih časih. Se govori, da ženska drži tri vogale hiše, medtem ko moški samo enega. Ženske so kuhale, skrbele za otroke, skrbele za živino ali hišni vrt, prale ter delale. Ko je napočil praznični dan, so ženske vedno bile pripravljene in kuhale ter pekle. Nekoč niso imeli knjig receptov kot lahko dobimo sedaj v knjigarni ali po spletu: imele so njihov dober spomin. Učile so se ena od druge in ustno prenašale njihovo znanje zlasti med generacijami. Mlade punčke so vedno bile ob mami ali tudi pri babicah in gledale, kako so te kuhale. Tako so recepti prešli iz roda v rod: najprej ustno potem pa tudi pisno. Ko oseba kuha, vlije v hrano čustva. Čeprav nekoč je bila hrana preprostejša in enostavna, so bili ljudje bolj hvaležni in veseli, saj so cenili trud za pridelovanje sestavin in kuhanje. Tudi letos nam Koronavirus onemogoča večjega dogodka, a kljub vsem smo pomislili, kako obeležiti in ovrednotiti te recepte, ki počasi gredo v pozabo. V našem videoposnetku bomo prikazali in zabeležili nekatere izmed neštetov receptov naše vaše tradicije iz ust in rok naših pridnih žena.