Opis dogodka

»Plečnik je v razmeroma kratkem času, gre za obdobje 15 let, uredil nabrežja Gradaščice in Ljubljanice ter stopnišča in mostove ob njih. Prostor ob reki je uredil po meri človeka, odprl je nove poglede in poti proti vodi, tako da je dandanes to najprijetnejši in najbolj obiskani del mesta, kjer se vsi radi zadržujemo, to pa je verjetno bila tudi arhitektova želja. Svojo arhitekturo, ki jo je pretanjeno vpletel v obstoječe mestno tkivo, je vedno dopolnjeval še z ureditvijo zelenja, s katerim je iskal ravnovesje med naravo in grajenim. Ta princip je lepo viden v ureditvi Trnovskega pristana, kjer vijuge kamnitih stopnic, ki se spuščajo do reke, lirično dopolnjujejo dolge veje brez žalujk, ki so zasajene na zgornji terasi,« je o razstavi povedala njena avtorica.

Podrobnejši opis dogodka

»Plečnik je v razmeroma kratkem času, gre za obdobje 15 let, uredil nabrežja Gradaščice in Ljubljanice ter stopnišča in mostove ob njih. Prostor ob reki je uredil po meri človeka, odprl je nove poglede in poti proti vodi, tako da je dandanes to najprijetnejši in najbolj obiskani del mesta, kjer se vsi radi zadržujemo, to pa je verjetno bila tudi arhitektova želja. Svojo arhitekturo, ki jo je pretanjeno vpletel v obstoječe mestno tkivo, je vedno dopolnjeval še z ureditvijo zelenja, s katerim je iskal ravnovesje med naravo in grajenim. Ta princip je lepo viden v ureditvi Trnovskega pristana, kjer vijuge kamnitih stopnic, ki se spuščajo do reke, lirično dopolnjujejo dolge veje brez žalujk, ki so zasajene na zgornji terasi,« je o razstavi povedala njena avtorica Ana Porok, kustosinja, odgovorna za Plečnikovo dediščino v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.