Opis dogodka

Posavski muzej Brežice deluje na območju štirih občin in si prizadeva, da pri svojem poslanstvu skrbi za raznovrstno dediščino v sodelovanju s številnimi ustanovami. V letu 2015 smo skupaj s tremi Območnimi enotami ZVKDS, ki skrbijo za območje Posavja zasnovali skupen program, ki ga v strnjeni obliki prvič predstavljamo pod okriljem Dnevov evropske kulturne dediščine 2016. Ob strokovnem vodstvu Mije Topličanec se bomo sprehodili po delno raziskanem območju nekdanjega rimskodobnega mesta Neviodunum.

Podrobnejši opis dogodka

Posavski muzej Brežice deluje na območju štirih občin in si prizadeva, da pri svojem poslanstvu skrbi za raznovrstno dediščino v sodelovanju s številnimi ustanovami. V letu 2015 smo skupaj s tremi Območnimi enotami ZVKDS, ki skrbijo za območje Posavja zasnovali skupen program, ki ga v strnjeni obliki prvič predstavljamo pod okriljem Dnevov evropske kulturne dediščine 2016. Arheološka dediščina vsebuje vrsto trajnih podatkov za raziskovalno delo. Je dokument povezanosti s preteklostjo in priča o nekdanjem načinu rabe prostora in naravnih dobrin. Ne nazadnje pomeni precejšnjo materialno dobrino, čeprav je njena vrednost težko merljiva, ker neposredno tkivo arheološke dediščine zaradi fragmentarnosti in časovne odmaknjenosti nima praktične funkcije. Arheološko najdišče je, bodisi v ohranjeni, bodisi deloma raziskani in za boljše razumevanje opremljeni obliki, lahko pomembna vsebinska in likovna obogatitev okolja, determinanta ožjega prostora in javen kulturni objekt, ki pomeni tudi obogatitev za okolje. Dediščino velja zato obravnavati kot aktivno komponento v vseh družbenih interesih in za te interese. Na delno raziskanem območju vasi Drnovo z bližnjo okolico se nahaja lokacija nekdanjega rimskodobnega mesta Neviodunum s pripadajočimi grobišči, ki v drugi polovici 1. stoletja, za časa vladanja Flavijske dinastije, dobi status mesta s polnim imenom municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. Mesto je imelo pravokotno urbanistično zasnovo z mrežo cest, pod katerimi je tekla kanalizacija, kopališče, razkošne zgradbe z mozaiki in ogrevanimi prostori, skladišča, številne vodnjake. Mestni areal je verjetno segal na severu preko stare struge Save na vzhodu do ledine Groblje, na jugu do nekdanjih vaških pašnikov in na zahodu do roba današnje vasi Drnovo. Njegov obseg je bil približno 200 x 200 m. Mestni cardo maximus je identičen z rimsko cesto Emono - Siscia vzdolž stare savske struge; ob njej je stal forum – to je glavni trg mesta in center vsega mestnega dogajanja. Raziskani ostanki skladišča s forumskim portikom so bili v 60.-ih prejšnjega stoletja prezentirani kot arheološki park na prostem. Na prostoru današnje Slovenije je bilo le pet rimskih naselbin s polnim statusom rimskega mesta eno od njih je prav Neviodunum. Mesto se po zatonu rimskega cesarstva ni razvilo v srednjeveško urbano središče. Zato je ta prostor še danes najbolj neposreden in oprijemljiv. Vaški način življenja namreč zaenkrat še ni zahteval agresivnih posegov v vsako ped zemljišča in je tako še vedno moč najti zelene površine. V mestnih in upravnih središčih je namreč pritisk urbanizma na območju varovane dediščine večji kot na vasi. Srečevanje z dediščino v takem okolju je imelo v vseh preteklih obdobjih in ima še danes svoje posebnosti, zato vas vljudno vabimo, da z Jano Puhar in Mijo Topličanec doživite in začutite duh rimskega mesta, skritega pod zemljo.