Opis dogodka

Na Rihemberških zgodbah v besedi in slik bomo opisali Zadružni dom Branik. Zgrajen je bil s pretežno prostovoljnim delom krajanov v obdobju od leta 1948 do 1951, večjo prenovo je doživel po potresu leta 1978, ko je dobil tudi novo ime Kulturni dom Branik. Našo predstavitev zadružnega doma bo dopolnil in obogatil prispevek skupine arhitektov, ki so temo gradnje zadružnih domov po drugi svetovni vojni v Sloveniji raziskali in predstavili na Beneškem arhitekturnem bienalu 2021

Podrobnejši opis dogodka

Na prireditvah Rihemberške zgodbe v besedi in sliki, ki jih Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik Branik organizira že šesto leto zapored, predstavljamo zanimivosti iz bogate zgodovine kraja. V preteklih letih smo govorili o zanimivih ljudeh, dogodkih, pomembnih zgradbah in vaških središčih, ki jih ni več. Letos bomo opisali »še živo« in nadvse pomembno stavbo: Zadružni dom Branik. Prvi del predstavitve bo skupina arhitektov predstavila širši pogled in opisa fenomena gradne zadružnih domov po drugi svetovni vojni. Gradnja zadružnih domov je bila zvezno vodena gradbena pobuda, ki je bila po pomenu vzporedna gradnji cest, stanovanj in industrijskih stavb. Načrtovanih je bilo preko 500 objektov širom Slovenije in preko 6000 po celi Jugoslaviji. V kratkem času so uspeli zgraditi preko 300 domov, ki jih večina še stoji in služijo svojim skupnosti. Že od samega začetka je bil namen zadružnih domov v zvišanju kakovosti življenja v vasi s krepitvijo kmetijskega gospodarstva preko zadružništva in s podporo kulturnim, umetniškim in izobraževalnim dejavnostim. Tekom sedemdesetih leti so postali zadružni domi javna infrastruktura, ki podpira življenje skupnosti v vsej njeni pestrosti – od lokalne politične dejavnosti preko kulturnih in umetniških dejavnosti do družabnih in športnih srečanj. Domovi nudijo prostor za srečevanje generaciji in raznolikih skupin s skupnimi zanimanji. Pomen in razumevanje vloge domov je danes, v času krčenja javnega prostora in mnogoterih kriz, ključen, saj omogoča odzivnost skupnosti na izzive in skupno premagovanje le-teh. V drugem delu bomo domačini opisali razmere v Rihemberku prva leta po drugi svetovni vojni, ko so krajani začeli zagnano graditi zadružni dom kljub temu, da mnogi še svojih lastnih domov niso imeli in so živeli v zasilnih bivališčih v med vojno požganih hišah in gospodarskih poslopjih. Kljub težavam so gradnjo dokončali v štirih letih. Zadružni dom je postal krajevno središče, v njem so dobile sedež in prostore za kraj pomembne dejavnosti : zdravstvena ambulanta, trgovina, sedež krajevne skupnosti, gostilna, knjižnica, bančna poslovalnica, sedež Kmetijske zadruge Branik in druge. Predvsem pa je zadružni dom postal kulturno in družabno središče kraja. Velika dvorana je bila vedno prezasedena s kulturnimi prireditvami in vajami domačih ustvarjalcev in tudi telovadcev, družabnimi srečanji in plesi ter z gostovanji kulturnikov iz drugih krajev. Danes so razmere in vsebine v domu nekoliko drugačne a ostaja center vasi in omogoča druženje in ustvarjanje prostovoljnih društev Branika: kulturnega, upokojencev, športnega, turističnega, mladine. Predavanje bo spremljala projekcija fotografij, na koncu bo zapel moški pevski zbor.