Opis dogodka

IZDELOVANJE SREBRNEGA NAKITA, SREBROKOVAŠTVO - OBLIKOVANJE SREBRNE ŽICE - FILIGRAN - IZDELOVANJE REPLIKE PRSTANA BARBARE CELJSKE, AVTOMATIČNI, AVTENTIČNI (16. stol.) RAŽENJ Z URO OD GROFOV CELJSKIH - KATEGORIZACIJA, VALORIZACIJA, PREZENTACIJA IN POPULARIZACIJA

Podrobnejši opis dogodka

Izdelovanje nakita, ur se pojavlja na območju celotne Slovenije in je tudi na Slovenskem najstarejša obrt. Zibelka zlatarstva in draguljarstva, filigrana je od 14. stoletja naprej le v Celju. Nakit je bil zmeraj pomemben za človeka: lahko je imel religiozni pomen, služil kot plačilno sredstvo, dar bogovom, statusni simbol človeka ali njegove lastnine. Zlato in srebro sta najbolj priljubljeni plemeniti kovini za izdelavo nakita, eni od prvih denarnih valut sta prav ti plemeniti barvni kovini in dobršen del sodobnega časa je tudi vrednost denarja slonela na zlatu. Glede na način nošenja in uporabe nakit delimo na premični (kot okrasje ali njegov funkcionalni del) ali nepremični (na stavbah in njihovih delih kot okrasje ali funkcionalni del), telesni nakit lahko razdelimo na nakit glave, vratu in udov ter oblačilni nakit, ki spenja obleko ali se pripne/všije nanjo/vanjo. Telesni nakit so krone, diademi, lasne igle, lasni obročki, uhani, ogrlice, ovratnice, obeski, zapestnice, prstani, med oblačilni nakit spadajo fibule (sponke), našitki, pasovi … Večina žensk nima nikoli preveč nakita. Nekatere si želijo unikatnih kosov, druge pritegne njegova simbolna vrednost, tretje prisegajo na “bižuterijo”. Za mlade in mlade po srcu ostaja najbolj priljubljena kovina srebro, ki je vedno v modi, poleg tega pa ga je mogoče oblikovati na veliko načinov in kombinirati tudi z dragimi in poldragimi kamni. V zadnjih nekaj letih je postal zelo iskan jeklen nakit, ki je pogosto oplemeniten s kombinacijo zlata in manjšimi dragimi kamni, v modi so tudi biseri različnih barv in kristali. Pri izdelavi nakita (vsak uhan, zapestnica, verižica, okvir, sakralno posodje, mašniška oblačila ima v sebi kose nakita, dragih, poldragih kamnov in vzmeti - zapirala – funkcijski deli) so bila potrebna metalurška znanja, in sicer od pridobivanja in obdelovanja barvnih kovin (zlato, srebro, baker, medenina…), železove rude, kjer govorimo na Slovenskem o večtisočletni tradiciji, ki vključuje kovaško – obrtniška znanja, ki so jih do perfekcije razvili celjski umetniki: zlatarji, livarji, metalurgi, urarji, finomehaniki. Tradicionalno izdelovanje nakita s primatom v Celju je izdelovanje nakita in mehanskih ur iz pretežno barvnih in plemenitih kovin, dragih in poldragih kamnov na rokodelski način. Obsega znanje unikatnega načrtovanja, modeliranja in pretežno ročnega izdelovanja nakita po izgledu, meri ali želji naročnika. Rokodelski način izdelovanja nakita je pri nas že skoraj povsem izginil, s tem pa se izgubljajo tudi vrednote, znanje o tradicionalnem izdelovanju nakita na Slovenskem. Čeprav so zlatarji in z njim povezani urarji stoletja po novo znanje hodili na tuje ali so se po tujih zgledih preteklih 100 let šolali doma, so razvili tehnologije za izdelovanje nakita, ur, ki so obveljale kot tradicionalno slovenske, celjske, denimo pred desetletji ne le po Sloveniji, temveč celi nekdanji domovini Jugoslaviji skoraj v vsakem domu, družini poznane ročne, stenske, namizne mehanske ure Zlatarne Celje, ki so bile v celoti ročno sestavljene v Celju in za njihovo delovanje, vsakodnevno uporabo zagotovljena servisna mreža. V preteklosti so bile v umetniško - zlatarsko dejavnost vključene celotne družine, ki so negovale prakse vajeništva ter poklicna in družinska zavezništva. Spretnosti so se sprva učili v šolah za usposabljanje. Priznane zlatarske šole so delovale na Ptuju (l. 1877 ustanovljena Obrtno - nadaljevalna šola), v Kamniku (med obema vojnama), v Celju od 1920, nato 1959 ustanovitev Tehniške šole Celje, pouk je potekal v prostorih današnje gimnazije Celje Center, 1965 se odprejo šolske delavnice na Lavi. Poklicna in tehniška srednja strojna šola na Šolskem centru Celje (eden največjih v naši državi) je izobraževala za poklic zlatarja do leta 2010. Tradiciji izdelovanja nakita, sakralnih oblačil in liturgičnega posodja, zlatarstva na Slovenskem sledimo od prve znane arhivske omembe delovanja zlatarja Petrus in Dietrich že od davnega leta 1311 naprej na Ptuju, v arhivski listini iz leta 1447 (obdobje kraljice Barbare Celjske in njenega moža, kralja in cesarja svetega rimskega cesarstva Sigismunda Luksemburškega) imamo omembo zvestega sodelavca celjskih knezov, Lovrenca Siebenburgerja, ki je bil po poklicu zlatar in kovničar (iz kneževine Transilvanije). Gre za srednjeevropski fenomen rokodelske umetnosti - izdelovanja izdelkov visoke umetnosti in tehnologije, 100 let pred Francijo, Nemčijo, Švico in Italijo - obrtno povezane dejavnosti, združene v ceh zlatar – kovničar – urar. Drugi znani celjski zlatar je bil Ivan Goldschmid, arhivsko izpričan l. 1460, 24. januarja 1676 se v Celju omenja zlatarska obrt mojstra Johanna Winterja, 28. julija 1654 Zwickl Andreasa, rokodelsko - obrtniški rod Johann Pacciaffa, Josef Pardubski - Knez od 1844, od 1862 naprej zlatarska družinska manufaktura Koren (zelo so bili poznani, da so se pri njih vajenci učili zlatarske obrti iz cele nekdanje Jugoslavije). Praksa izobraževanja, prenosa znanj in izdelovanja nakita kot izdelkov domače in umetne ter hkrati visoko tehnološko razvite obrti, nekoč cehovsko organizirane in izenačene z drugimi v srednjeevropskem prostoru, je bila prekinjena po točno 700 letih delovanja z zaprtjem edine šole na Slovenskem, ki je na Lavi v Celju izobraževala za poklic urar, zlatar, draguljar in s tem prenašala številne vrednote, kot so dobra izdelava, poštenost, korektnost, odgovornost, točnost, vztrajnost, kreativnost, spretnost in potrpljenje. Neskončno prizadevanje za natančnost in materialni in nematerialni vidik izdelkov za najfinejše in hkrati zelo dragoceno okrasje ljudi, rokodelskih izdelkov in predmetov po hišah, cerkvah, šolah, muzejih, gradovih in drugih javnih zgradbah pa dajeta vadbi neposredno uporabno, umetniško in filozofsko dimenzijo. Znanja in spretnosti prenašam - o neposredno preko rokodelsko - obrtne delavnice, ki ima tradicijo zlatarstva, urarstva in izdelovanja vzmeti….(funkcijskih delov) od prve pisne arhivske omembe leta 1699 naprej (Hauptplatz 16, Trg kralja Aleksandra, Tomšičev trg 16, zadnja več kot štiri desetletja: Glavni trg 16, Celje). V moji - naši družinski lasti IN SITU ohranjamo tudi originalne arhivske vire, knjige, učbenike, reklame, zelo stara zlatarska orodja, stroje, pripomočke in naprave. Več desetletij se že trudim - o za popularizacijo preko lastnih knjižnih del, časopisnih in TV objav, spletnih blogov, forumov in vadnic, organiziranjem razstav, delavnic po osnovnih šolah. Sodelujem - o z raznimi slovenskimi in tujimi muzeji, izvajam - o nastope in predstavitve na mednarodnih strokovnih srečanjih (npr. promocijski nastop in predstavitev zlatarstva marca letos na tradicionalni Inhorgenta Munchen, Nemčija, ki je mednarodno uveljavljena in odmevna v več kot 90 ih državah sveta). Tesno sodelujem - o z ZVKDS in RC pri več kot 20 let trajajočem projektu nacionalnega pomena RASTOČA URA - topografija, inventarizacija, kategorizacija, valorizacija, digitalizacija in ohranitev, sanacija, strokovni restavratorsko – konservatorski posegi širom Slovenije. Ob spoštovanju zgodovinskih temeljev, pomena in dosežkov grofov in knezov celjskih in s tem izdelovanja nakita in obdelave dragih, poldragih kamnov, vzmeti, peres, ki je le v Celju srednjeevropski fenomen, doslednem upoštevanju in odgovornem izvajanju Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, Deklaracije iz Davosa kot konvencije Ministrov za kulturo, 22. Januar 2019, Davos, Švica izkazujem - o po najvišjih mednarodnih standardih za to področje resen interes in vse cilje za trajnostno doseganje strategije, najboljše kakovosti in uresničevanje zasebnega in javnega interesa varovanja in oživljanja, prezentiranja te materialne in nesnovne dediščine. Cilji letošnjega celotedenskega strokovnega dogajanja (jasna vsebinska časovnica in s tem razčlenitev projekta v več med seboj tozadevno povezanih aktivnosti) v tematskem okviru DEKD v Celju so: - izdelava lastne blagovne znamke – celjskega nakita, filigranskega izdelka kot ponovno uporabnega (trajnostnega) izdelka (temelj: Barbara Celjska, 117 ohranjenih njenih pisem, in drugih arhivskih dokazov in knjig, ki vsebujejo tudi opis družinskega nakita Barbare celjske in njenega moža kralja Sigismunda Luksemburšega, po tem originalu nam je znan narejen in signiran prstan Habsburgov - prstan kraljice Elizabete Bavarske – »kraljice in cesarice Sisi« - ta originalni habsburški prstan ima pa v lasti direktorica podjetja Broad Horizons GMBH iz Švice, po njem bom na originalen način, še z originalnimi srednjeveškimi celjskimi orodji in tehnikami skupaj z predvsem vabljenimi osnovnošolci in srednješolci izdelovala ta prstan, povabljeni izdelovalci bodo lahko svoj izdelek po končanih delavnicah brezplačno odnesli tudi domov, -- še intenzivnejša domača kategorizacija, valorizacija in promocija v Spominu sveta in Unesco archives oktobra 1974 leta vpisanih objavljenih skic stolpne ure Leonarda da Vincija (tip, metalurška gradiva, zgradba mehanizma, ki je javno potrjen kot tip prvega stroja človeške civilizacije) in soodvisnega glavnega sestavnega dela, velikega, skoraj tri tone težkega zvona, vlitega v neposredni bližini: srednjeveški livarni Conrada Schneiderja v Celju, - postopno prevzgojo - vseslovensko popularizacijo, dvig zavesti na višjo raven: vzpostavitev izobraževanja za poklic: zlatar, urar, draguljar, filigranist, kot je v Celju bilo neprekinjeno skoraj polnih 100 let, od leta 1920 do leta 2009/ 2010, saj imamo do izobraževanja, ohranitve bogate obrtne tradicije, prenosa zelo redkih in izumirajočih znanj zgodovinsko in današnjo odgovornost… za to izjemno zapuščino (skrb za izdelke: ure, nakit... in s tem njihovo vzdrževanje - praktično vsakodnevno uporabo...), za ta segment povsem prezrte kulturne dediščine pa smo dolžni prednostno ustrezno in strokovno poskrbeti sami in jim vračati trajnost in jih kot prave zaklade naših prednikov ohraniti za naslednje rodove.