Opis dogodka

Vsak park ima svojo filozofijo. Razkriva se v njegovi zasnovi, nato pa v mnogoteri izbiri rastlin, oblik in stavbnih objektov. V akademski dediščini in v ljudskem izročilu imajo vrtovi velik pomen. Sprehod skozi park nas tako popelje od antike do danes in od prednikov v naš čas. Primestni park tržaške družine Sartorio v okraju Sv. Marije Magdalene Zgorje je lep in vabljiv primer. Na poti po parku nas bo vodila prof. Marta Ivašič, upokojena srednješolska učiteljica zgodovine in filozofije.

Podrobnejši opis dogodka

Vsak park ima svojo filozofijo. Razkriva se v njegovi zasnovi, nato pa v mnogoteri izbiri rastlin, oblik in stavbnih objektov. V akademski dediščini in v ljudskem izročilu imajo vrtovi velik pomen. Sprehod skozi park nas tako popelje od antike do danes in od prednikov v naš čas. Primestni park tržaške družine Sartorio v okraju Sv. Marije Magdalene Zgorje je lep in vabljiv primer. Na poti po parku nas bo vodila prof. Marta Ivašič, upokojena srednješolska učiteljica zgodovine in filozofije. Zamisel je nastala ob srečanjih z domačini in s skupino Maddalena Vive, ki si že nekaj let prizadeva oživiti kraj, spodbuditi stike med ljudmi in širiti poznavanje kraja. Vila s parkom pri Sveti Mariji Magdaleni Zgornji je bila od konca 18. in v 19. stoletju poletna rezidenca družine Sartorio. Od leta 1911 je v lasti Občine Trst in je od leta 2002 odprta javnosti. Tudi mestna vila Sartorio ima manši park, v njej je danes mestni muzej Sartorio. Vila in park sta nastala v času med iluminizmom in romantiko. Za Trst je to čas vzpona, ko je ob t.i. Starem mestu nastalo t.i. Novo mesto z vlogo habsburškega velepristanišča. Družina Sartorio je bila med protagonisti tega vzpona. Pietro Sartorio se je okrog leta 1775 priselil iz rodne Ligurije v Trst in postal uveljavljen veletrgovec z žitom. Sin Giovanni Guglielmo, Johann Wilhelm Sartorio (Trst, 1789 -1871) je prevzel očetove posle in jih razširil. Med dediči si je izprosil primestno družinsko posest in se ji zavzeto posvečal. Ustvaril si je tudi bogato knjižnico. V njej je veliko priročnikov o botaniki in vrtnarstvu. Veliko je tudi literarnih in filozofskih del. Mnogo spodbud je našel tudi na svojih potovanjih. Pomembna so mu bila tudi znanstva, posebno tista s pomembnimi osebnostmi. Učitelju zgodovine in filozofije ni težko najti vsebin za filozofski sprehod. Med mnogimi, ki se ponujajo, bo izbira ta: Apolon in Dioniz (pa tudi Friedrich Nietsche), Orfiki (z boginjo Mnemosino), Pitagorejci (z geometrijo), Epikur (o sreči), srednjeveški Hortus delitiarum (s sedmimi viri modrosti), renesančni novoplatonizem, John Locke, Voltaire in Rousseau, Kant, pozitivizem sredi 19. stoletja. Tu se pot Ivana Viljema Sartorio konča. V svojih spominih pa pove tudi o modrosti v ljudskem izročilu domačinov, ko se spominja praznovanj ob Svetem Ivanu. Domačini pa še pomnijo praznovanja ob dnevu Svete Marije Magdalene, 22. juliju. Sveže cvetje še polagajo k njeni kapelici, ki stoji zunaj, onkraj ulice ob zgornjem vogalu mejnega zidu, ki obdaja park. Kaj pa Marx in drugi za njim? Kaj pa nacionalno vprašanje? Okraj je v zadnjih sto letih doživel preobrat, ko ga je večji del zajelo mesto s palačami, novimi luksuznimi stanovanji in mnogimi ljudskimi stanovanjskimi bloki. Vmes so hišice z malimi vrtovi, je pa tudi nekaj kmetij z večjimi obdelanimi polji. Nekdaj slovenski okraj je danes videti skoraj povsem italijanski. Starejši domačini se dobro spominjajo starih druženj, preteklih borb in vojne. Veliko je tudi pripovedi o vsakdanjem življenju. Starejši domačini imajo tudi veliko znanja o vrtnarjenju, ki so ga prejeli iz izročila. Vrtnarjenje in urejanje parkov in vrtov sta v zadnjem času tudi pravi modni hit. Mnoge novejše objave ponujajo v skrbi za prihodnost tudi veliko filozofskih razmišljanj in citatov iz zgodovine filozofije. Spomin tako pelje tudi k Aristotelovim učencem, ki so z učiteljem modrovali prav med sprehodom naokrog.