Opis dogodka

Ker je lepa pisava že od nekdaj merilo kulture vsakega posameznika, smo v občini Slovenske Konjice v letu 2005 prvič organizirali Festival lepopisja, ki želi otroke, v času računalništva in sodobnih tehnologij, spodbuditi k samostojno, na roke lepo spisanemu izdelku z osebno noto in sporočilno vrednostjo. Festival je kmalu svoj dom našel med zidovi Žičke kartuzije, kjer so pred stoletji nastajali znameniti žički rokopisi in tam domuje še danes. Namenjen je osnovnošolskim otrokom.

Podrobnejši opis dogodka

Ker je lepa pisava že od nekdaj merilo kulture vsakega posameznika, smo v občini Slovenske Konjice v letu 2005 prvič organizirali Festival lepopisja, ki želi otroke, v času računalništva in sodobnih tehnologij, spodbuditi k samostojno, na roke lepo spisanemu izdelku z osebno noto in sporočilno vrednostjo. Festival je kmalu svoj dom našel med zidovi Žičke kartuzije, kjer so pred stoletji nastajali znameniti žički rokopisi in tam domuje še danes. Namenjen je osnovnošolskim otrokom. Sčasoma je prerasel lokalne meje in vsako leto se za sodelovanje na festivalu odloča več osnovnih šol iz vse Slovenije. Tema festivala 2024: Žička kartuzija v verzih Temo posvečamo 100. letnici rojstva velikega slovenskega pesnika, prevajalca in akademika Ivana Minattija, ki jo v Občini Slovenske Konjice obeležujemo v letu 2024. Ta izjemen literat je bil rojen prav v Slovenskih Konjicah in nosi naziv častnega občana. Nekaj vsebinskih izhodišč za lažjo pripravo na razpisano temo: LEGENDA O NASTANKU ŽIČKE KARTUZIJE Ko se je štajerski mejni grof Otakar III. vrnil iz druge križarske vojne, si je zaželel razvedrila, ter se odpravil k Leopoldu Konjiškemu na lov na Konjiško goro. Naključje je hotelo, da je prišel v senčnate globeli na južni strani gore, kjer se je pred njegovimi očmi nenadoma pojavila košuta izredne beline. Kot začaran ji je sledil na konju in ker je nikakor ni mogel ujeti, je v poletni vročini (bilo je na dan svetega Janeza Krstnika), v senci zadremal. V snu se mu je prikazal mož odet v bel kožuh in svetel kot samo sonce. Razodel se mu je kot sveti Janez Krstnik. Naročil mu je, naj na tem kraju zgradi samostan. V tistem trenutku je Otakarju skočil v naročje zajec, ki ga je splašilo vpitje lovcev. Podoba svetnika je izginila, Otakar pa je slovensko vzkliknil: »Zajec, glej no, zajec!« Zaradi tega zajca so samostan še dolgo imenovali »Zajčji klošter«. Ker se nemška izgovorjava slovenske besede zajec sliši kot »Seitz«, se v samostanskem grbu znajde začetnica »S«. PRIHOD KARTUZIJANOV Gotovo ni naključje, da so se v to, od hrupnega sveta odmaknjeno Dolino svetega Janeza Krstnika, v 12. stoletju naselili menihi iz Velike kartuzije na Francoskem. V tej skriti dolini so našli nedotaknjen košček sveta, kjer so lahko živeli v skladu z redovnimi pravili, skromno, odmaknjeno, v molitvi in meditaciji. GRADNJA SAMOSTANA Po vzoru francoskih kartuzij so zgradili med seboj ločena zgornji in spodnji samostan, ki ju še danes povezuje prekrasna in nedotaknjena Dolina svetega Janeza Krstnika. V zgornjem samostanu (Žički kartuziji) so prebivali menihi, ki so živeli v popolni tišini in se posvečali predvsem umskemu delu. V spodnjem samostanu (Špitaliču) pa so živeli bratje konverzi, ki so opravljali predvsem ročna opravila, potrebna za obstoj in delovanje samostana. Znali so poskrbeti tudi za popotnike in goste, saj so že kmalu po nastanku v spodnjem delu samostana zgradili »hospital« (od tu ime Špitalič), ki je služil tako negi bolnikov, kot tudi oskrbi gostov. Kasneje, po turškem opustošenju in preselitvi tega dela v zgornji samostan, pa je v 15. stoletju nastalo poslopje sedanjega Gastuža, verjetno ena najstarejših ohranjenih gostiln v Srednji Evropi. RAZCVET IN RAZPAD SAMOSTANA Samostan je sčasoma postal evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. Generalni prior Štefan Macone, prijatelj svete Katarine Sienske, je od tu združeval tedanjo politično in cerkveno razdeljeno Evropo. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela preko 2.000 knjig. Tukaj so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije. Kartuzijanom je dajalo poseben status naravno zdravilstvo in lekarništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko jo je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II. Območje Žičke kartuzije je bilo na milost in nemilost prepuščeno toku časa. ŽIČKA KARTUZIJA DANES V Žičko kartuzijo se počasi vrača življenje. Desetletja raziskovalnih in obnovitvenih del obujajo blišč nekdanjega samostana. Danes si lahko v obnovljenih poslopjih zgornjega samostana ogledate štiri stalne razstave: Korak za korakom, Kulturna dediščina Žičke kartuzije, Kozarci mesta Slovenske Konjice in Ora et labora – Moli in delaj, prostore lapidarija ter maketo zgornjega samostana, ki se nahaja v pokopališki kapeli. Obnovljena cerkev svetega Janeza Krstnika je bila v letih 2021 in 2022 prekrita s pomično streho, ki predstavlja izvirno rešitev zaščite ter varstva kulturne dediščine. Ob lepem vremenu lahko ob vnaprej najavljenem terminu doživite in prisostvujete dvigom ter spustom strehe. V samostanskih kleteh še vedno v tišini zorijo penine konjiškega podjetja Zlati grič, v zeliščni prodajalni diši po zeliščih in zeliščnih pripravkih, pod oboki pa se nahaja mojster lončarjenja ter njegov lončarski atelje. Zunaj obzidja se lahko sprehodite med lepo urejenimi zeliščnimi vrtovi, energijo pa si še dodatno napolnite na sprehodu po tematski energijski poti, imenovani Tihe energije Žičke kartuzije. V najstarejši delujoči gostilni na Slovenskem, v Gastužu, je poskrbljeno tudi za zadovoljstvo brbončic. V njem delujeta kavarna Gastuž 1467 in restavracija Spargus. Prostor postane še bolj čaroben in mističen, ko med zidovi zazvenijo gregorijanski korali, ko se prižgejo bakle in zasijejo zvezde na nebesnem svodu ter ko mladoporočenca dahneta svoj usodni da. Svoj prostor tukaj najdejo tudi mladi, saj se vsako leto zberejo na Festivalu lepopisja, na katerem mladi pisci razstavljajo svoje rokopise. Kartuzija ima v vseh letnih časih posebno energijo. Še posebej ta zaživi poleti, ko se v njenih nedrjih zaslišijo zvoki priznanih glasbenih ustvarjalcev na Poletnih glasbenih večerih. Z zavedanjem o pomembnosti Žičke kartuzije želimo spokojnost tega prostora ohranjati tudi za naslednje rodove. Vabljeni, da spoznate našo tiho lepotico in pri nas doživite svoj trenutek miru. S kakšnimi izdelki lahko sodelujete na festivalu? Sodelujete lahko z različnimi pisnimi izdelki, ki morajo biti napisana na roko, vendar tip pisala ni predpisan. Zaželena je uporaba »navadnih« pisal, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju (nalivna peresa, kemični svinčniki, barvice, voščenke, flomastri, vodene barvice, tempare, svinčniki, itd.). Izdelek lahko spišete z različnimi pisali. Posebni pripomočki za kaligrafijo niso zaželeni. Vsebinsko mora izdelek ustrezati predpisani temi. Besedila morajo biti avtorska (prepisovanje in prerisovanje del drugih avtorjev ni dovoljeno). Letos morajo biti dela spisana v verzih, vsebujejo pa lahko od 100 do 300 besed. Izdelki morajo biti spisani na 1 (eden) klasičen, navpično postavljen format A4 ali A3 (se ne lepi ali izrezuje). Barva papirja ni predpisana. Sprejemamo samo originale. Izdelkov, ki sodelujejo na festivalu, ne vračamo (razen na izrecno pisno željo šole ali učenca-avtorja). Izdelke po zaključku razstave trajno shranimo v arhiv Domoznanskega oddelka Knjižnice Slovenske Konjice. Kdo lahko sodeluje na festivalu? Na festivalu lahko s svojimi individualnimi izdelki sodelujejo učenci osnovnih šol iz vse Slovenije. Šole, ki bodo na festival poslale več izdelkov svojih učencev prosimo, da znotraj šole predhodno opravijo interni izbor in posredujejo samo najboljša dela. Najboljša dela po izboru strokovne komisije bodo nagrajena s priznanjem in praktičnimi nagradami. Izbor bo potekal v treh starostnih kategorijah: - 1. triada (od 6 do 8 let) - 2. triada (od 9 – 11 let) - 3. triada (od 12 – 14 let) Strokovna komisija in nagrade: Prispele izdelke bo ocenila 3-članska strokovna komisija, ki jo imenuje organizator. Najboljši trije (3) izdelki iz vsake starostne kategorije bodo nagrajeni. Oddaja izdelkov: Vaše izdelke pričakujemo do torka, 1. 10. 2024, na naslov: Splošna knjižnica Slovenske Konjice - TIC, Mestni trg 4, 3210 Slovenske Konjice, s pripisom »Za 20. Festival lepopisja«. POMEMBNO! Vsak izdelek naj bo na sprednji strani opremljen z naslednjimi podatki: ime, priimek, razred, starost avtorja in OŠ (npr.: Janez Novak, 5. c, 10 let, OŠ Pod goro Slovenske Konjice). Vsak izdelek naj bo na zadnji strani opremljen z naslednjimi podatki: ime in priimek mentorja. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad: Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad bo v Žički kartuziji, v petek, 11. oktobra 2024, ob 16. uri. Kontaktni podatki: Za dodatne informacije smo dosegljivi na e-naslovu tjasa.kangler@tickonjice.si ali na tel. št. 03 757 06 30 in 051 444 140. Več informacij o Festivalu lepopisja poiščite na spletni strani TIC Slovenske Konjice na naslovu http://tic.konjice.si. Lepopisje ni nekoristno delo. Je nepogrešljiva disciplina za harmonično oblikovanje otrokove psihe«. Jekaterina Nevzorov