Opis dogodka

V okviru praznovanj 800-letnice mariborske nadškofije bo potekal pogovorni večer o škofu Slomšku in kiparju Ivanu Sojču, ki velja za zadnjega velikega cerkvenega kiparja lavantinske škofije. Pogovor bo spremljalo odprtje razstave o škofu Slomšku, ki ga je Sojč večkrat upodobil. Njegov kip škofa z Blažetom in Nežico v Slovenski Bistrici je celo prvi zunanji celopostavni spomenik Slomšku. Predstavljena bosta Slomškovo življenje in delo ter Sojčeve bolj in manj znane umetnine v mestu in okolici.

Podrobnejši opis dogodka

Cerkvena zgodovina se pogosto prepleta s slovensko nacionalno, krajevno in umetnostno zgodovino. To se kaže tudi na primeru Slovenske Bistrice, ki je tesno povezana z lavantinsko oziroma danes mariborsko nadškofijo, pod katero spada že od konca 18. stoletja. Lavantinska škofija je veljala za slovensko, duhovniki pa so mnogokrat delovali kot narodni buditelji. Ob 800-letnici nadškofije bodo potekali številni dogodki, med drugim tudi pogovorni večer o škofu Antonu Martinu Slomšku in kiparju Ivanu Sojču. Večer se bo začel z odprtjem razstave o škofu Slomšku z naslovom Vse za Božjo slavo, zveličanje duš in prenovo škofije, nastale leta 2024. Slomšek, ki je neutrudno deloval na različnih področjih (pastoralnem, literarnem, šolskem, narodnobuditeljskem, izobraževalnem), se je večkrat mudil v Bistrici. Sprožil je tudi pobudo za gradnjo novega zvonika, ki je postal eden najbolj prepoznavnih elementov mestne arhitekture. S Slovensko Bistrico in Slomškom je povezan tudi Ivan Sojč, ki je živel v bližnjih krajih, Vitanju in Mariboru, na širšem bistriškem območju pa je ohranjenih precej njegovih kiparskih del. Ustvaril je tudi več upodobitev škofa Slomška − od slik in reliefov do kipa Slomška z Blažetom in Nežico, ki je bil prvotno nameščen na fasadi Slomškovega doma v Slovenski Bistrici, danes pa stoji na ploščadi pred župnijsko cerkvijo sv. Jerneja. Na pogovornem večeru bodo predstavljene podrobnosti, povezane s cerkveno, krajevno in umetnostno zgodovino, pa tudi nekatera manj znana dejstva – med drugim to, da je bila Slovenska Bistrica nekaj časa v igri za škofijski sedež lavantinske škofije.