Društvo Baška dediščina je v okviru Bevkovih dnevov že devetič vodilo pohodnike po Bevkovi poti iz Hudajužne k Bevkovi domačiji v Zakojco, kjer so se srečali s pohodniki s Cerkljanske.

Pohod vsako leto posveča temi, povezani z Bevkovo pisateljsko besedo. Ker v letošnjem Štigličevem letu vse pomembnejše aktivnosti posveča 100. obletnici rojstva tega najbolj produktivnega in nadarjenega slovenskega filmskega režiserja, ga je posvetilo njemu. Kot je obrazložilo v kulturnem programu pri Bevkovi domačiji, izbira teme ni bila težka. France Štiglic je namreč neločljivo povezan z Baško grapo vse od leta 1948, ko je Grahovo ob Bači in Koritnico izbral za kuliso svojega celovečernega prvenca, ki je zapisan kot prvi slovenski zvočni igrani film Na svoji zemlji. Z njim je ime Baške grape ponesel v svet, saj je bil predvajan na vseh celinah. In kje sta se prekrižali ustvarjalni poti Franceta Bevka in Franceta Štiglica?

Bevk se je v Štigličev filmski opus vpisal že leta 1951 kot scenarist filma Trst. Štiglic pa se je leta 1973 podpisal pod film Pastirci, ki ga je režiral po Bevkovi povesti z istim naslovom. Povest je bila prvič natisnjena leta 1935, po drugi vojni pa še kar 22-krat. Obravnava življenje mladih pastirjev. Bevk jo je ocenil za svoje najboljše mladinsko delo. Film Pastirci je prvo, povsem otroško oz. mladinsko Štigličevo delo, saj ga v celoti ustvarjajo liki odraščajočih otrok. Prizorišče snemanja je Sorica.

Kritiki so ga označili za prvi slovenski socialno-kritični film. Start pohoda je bil prvič pri Bevkovi info točki. Na start pohoda so pohodniki prišli z avtom ali z vlakom iz Ljubljanske in Primorske strani. Okrog 50 udeležencev je med potjo poslušalo odlomka iz Pastircev in prejelo informacijski list ter program Dnevov evropske kulturne dediščine, kamor je pohod kot eden od petih na Tolminskem umeščen. Vpisan je tudi v program Festivala pohodništva.