SPOZNAJ, VARUJ, OHRANI! – Dnevi evropske kulturne dediščine 2020 na OŠ Vitanje V času Dnevov evropske kulturne dediščine, letos zaznamovanih z naslovom Spoznaj, varuj, ohrani!, smo na naši šoli spoznavali osebnosti Vitanja. Premišljujoč o današnjem času ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali domačemu kraju, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. To so ljudje, ki so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce. V projektu smo ugotovili, da mnogokrat ne poznamo dovolj dobro ozadja njihovega dela in prizadevanj. Ustvarjalnost, človečnost in pogum so besede, ki povezujejo te posameznike. Vsak od njih je s svojim delom, etično držo in osebnostnim zgledom na svoj način potrjeval misel, da samo ideja ni dovolj. Z njo je treba nekaj narediti, jo spraviti v življenje. Za to pa je potreben pogum. Njihov življenjski slog je bil, ali je, navdih, inovativnost, občutek za lepoto in kreativnost. S pohodom v Rakovec, v tesni povezanosti z naravo, so učenci podoživeli zgodbo o razcvetu tamkajšnje glažute iz konca 18. in začetka 19. stoletja ter prizadevanj grofa Thurna, ki je v dolini prepoznal njen ugoden položaj, klimo in razpoloženjsko stanje ter vzorno uredil okolico te vasice. Otroke prve triade je aktualna razstava v Centru Noordung približala vizionarju in pionirju moderne raketne in vesoljske tehnike Hermanu Potočniku. Da izvirajo predniki znamenitega Mariborčana, ki je živel veliko pred svojim časom, prav iz Vitanja, so navdušeno pripovedovali po obisku. Pouk slovenščine so bogatile ustvarjalne vsebine slovenskega pesnika, duhovnika in arhivista Antona Aškerca, ki je med letoma 1891 in 1892 služboval v Vitanju. Južno Pohorje, predvsem v svojem zahodnem delu, je bilo pravo območje ljudskih pesnikov, Pohorec pa rojeni pesnik. Učence smo popeljali v Spodnji Brezen, kjer je živel Matija Štimulak, po domače Čerenjak. Hodil je po stopinjah Jurija Vodovnika, ki je tod trosil pesmi za vsakdanjo rabo. V svojih pesmih je opisoval resnične kraje, dogodke in ljudi, največkrat humoristično pripovedno. Učenci so spoznali njegov preprost in realističen pesniški slog. Seznanili so se s pesmimi, ki jih je pisal za različne priložnosti: za koline, za godove, za rojstne dneve, za spominske knjige in za nagrobne spomenike in sklenili, da mu je verz najlepše stekel v razpoloženjskih in ljubezenskih pesmih. Ne le zgodovinske, tudi osebnosti današnjega časa so bile in ostajajo predmet našega raziskovanja. Več o njih izveste v našem glasilu, ki ga bomo, ne glede na »korona prekinitev«, izdali spomladi. In če bodo okoliščine to dovoljevale, naše delo prikazali tudi na sklepni prireditvi z razstavo.