Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so potekali pod naslovom DOBER TEK! Pridružili so se jim tudi nekateri razredi 1. triade. V 1. a so spekli slasten jabolčni zavitek. Najprej so pripravili vse sestavine – vlečeno testo, maslo, kislo smetano, sladkor in veliko jabolk. Nadeli so si predpasnike, zavihali rokave in se lotili priprave jabolk. Ko so bila jabolka naribana, so vlečeno testo namazali s smetano, po njej potresli jabolka in dodali kanček sladkorja ter testo zvili in položili v pekač. Dva pekača zavitka so odnesli v šolsko kuhinjo, kjer so ga kuharice spekle. Omamno dišečega in rahlo ohlajenega so potresli s sladkorjem in se posladkali z njim. Zelo jim je teknil, saj je bil nadvse okusen. V 1. b-razredu so se učenci lotili kuhanja bučne juhe. Uporabili so hokaido bučo, čebulo, česen, sol in muškatni orešček. Ker je buča trda za rezanje in lupljenje, sta to delo opravili učiteljici, učenci pa so nato večje krhlje narezali na manjše kocke. Ko je bila juha kuhana, jo je kuharica s paličnim mešalnikom pretlačila v okusno kremno juho. Kljub temu da je v razredu nekaj učencev, ki ne jedo zelenjave, je bučno juho poskusilo prav vseh 24. Velika večina je pojedla kar dve porciji. Učenci so bili nad rezanjem, kuhanjem in degustiranjem navdušeni. Iz lonca je dišalo tudi v 3. b-razredu, kjer so kuhali ješprenj. Učenci so doma povprašali za domače recepte, po katerih kuhajo ješprenj ali ričet, na list zapisali sestavine ter te potem v razredu med seboj primerjali in imeli kar burno razpravo, kaj je dobro oz. česa v lonec ne bi dali. Na domačem vrtu so nabrali zelenjavo in jo pripravili za kuhanje. Vsak je prinesel vsaj en kos. Na dan kuhanja so v šolo prinesli predpasnik, leseno desko za rezanje in nož. Najzanimivejši del je bilo lupljenje in rezanje zelenjave. V velik lonec so vlili malo olja, narezano čebulo in por, rumeno in rdeče korenje, kolerabo, stročji fižol, fižol v zrnju, krompir, gomoljno zeleno, paradižnik, papriko, cvetačo, korenino peteršilja, peteršilj, zeleno, marajon, šetraj, origano, nekaj zrnc popra, sol, domač ješprenj ter na koncu za boljši okus še kranjsko klobaso. Po približno dveh urah je bila jed gotova in prav vsi so jo vsaj poskusili. Nekateri so ričet jedli še za »glavno« kosilo (namesto brokolijeve juhe). Za piko na i so nekateri učenci in učiteljice sodelovali ne sejmu Dobrote šmarske dežele, kjer so obiskovalcem ponudili krompir, pripravljen na različne načine, in pečen kostanj.