Dnevi evropske kulturne dediščine 2021 so osredotočili na kulinarično dediščino, kar je spodbudilo tudi člane Univerze za tretje življenjsko obdobje Bistrica ob Sotli , da smo pobrskali po družinskem izročilu kuharskih zapisov. Ob iskanju smo izbrskali tudi nekaj fotografij iz gospodinjskih šol, kuharskih tečajev in pogrinjkov. Najstarejša kuharska knjiga Dobra kuharica, ki jo je spisala Minka Vasič – Govekarjeva, je bila izdana leta 1909. Izpred druge svetovne vojne je tudi Nova kuharska knjižica za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov, ki ima letnico izdaje 1935. Iz časa med obema svetovnima vojnama so tudi trije kuharski zvezki. Dva je podedovala Marica Robek. Njena tašča Milka (rojena Ulčnik) je zapisovala recepte v gospodinjski šoli v Mariboru. V drugi zvezek je recepte zapisovala Cilka Robek (poročena Augustinčič), ki je službovala na dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah. Meta Rainer še vedno hrani zvezek svoje matere Mimice Balon (rojene Stadler), ki je obiskovala šolo za gospodinje na gradu Bokalci. Šolnina je takrat znašala en par volov. To gospodinjsko šolo so leta 1940 obiskovale poleg Mimice tudi Ela Robek (poročena Verbančič) in Jožefa Kralj (poročena Božiček). Razstava, ki bo na ogled do konca decembra 2021 in je zasnovana tako, da jo lahko obiskovalci tudi dopolnijo. Razstavljene predmete vrnemo ob zaključku razstave. Ozadje razstavljenih predmetov, ki smo jih zbirali člani UTŽO Bistrica ob Sotli in članice Društva kmetic Ajda, nam je predstavila etnologinja in zgodovinarka Lucija Zorenč (Kozjanskega parka). Lastnice kuharskih knjig in zvezkov so spregovorile o tem, kaj jim ta dediščina pomeni. Ob otvoritvi smo tudi okusili del dediščine, za kar je s tradicionalno pogačo in z zgodbo o pogači poskrbelo Društvo kmetic Ajda, za ljudsko glasbo, povezano s kulinaričnim izročilom sta nas razvajala domačina Lenka in Franci Černelč. Posebej smo pripravili dogodek za otroke in jim s pravljico Lonček kuhaj približali razstavljene predmete. Za učence OŠ bomo prav tako pripravili konec novembra voden ogled razstave in pogovor. Kontaktirali so nas tudi študentje arhitekture, ki letos pri projektiranju obravnavajo območje Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah in so se osredotočili tudi na temo žit oziroma starodavnih žit. Tako so si v okviru vaj skupaj z mentorico ogledali razstavo in razstavljene kuharske knjige.