Dnevi evropske kulturne dediščine letos posvečeni dediščini vodnega gospodarstva Pravljica Povodni mož v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Cankarjeva knjižnica Vrhnika se je z dogodkom Pravljica o povodnem možu pridružila 27. mednarodnim Dnevom evropske kulturne dediščine, ki so letos posvečeni dediščini vode, in potekajo pod geslom Voda - od mita do arhitekture. Hkrati z njimi pa poteka tudi slovenski projekt Teden kulturne dediščine, letos že peto leto, ki pa je namenjen vrtcem, šolam, ustanovam in društvom, ki ob teh dnevih pripravljajo različne prireditve in druge dejavnosti. V Grabeljškovi dvorani naše knjižnice smo v sredo, 27. septembra 2017, ob 17. uri, skupaj s sodelovanjem Muzejskega društva Vrhnika, pripravili dogodek z naslovom Pravljica Povodni mož. Povodni mož prebiva v številnih slovenskih rekah, tudi v Ljubljanici. Njegove sledi je raziskoval zgodovinar Janez Kos. Odkril je zgodbo Valentina Zarnika z naslovom Povodni mož z Germeza, Meta z Iga in Štembalov Andrej z Vrhnike, ki opisuje zgodbo povodnega moža iz Ljubljanice. Osemnajstletni Valentin Zarnik, ljubljanski gimnazijec, je napisal zgodbo in jo leta 1855 objavil v dijaškem rokopisnem časniku Vaje. Verjetno je na Zarnikovo povedko vplivala tudi pesem Povodni mož dr. Franceta Prešerna, ki jo je leta 1830 objavil v Kranjski čbelici in leta 1847 v Poezijah. Janez Kos je zgodbo našel in jo tudi priredil. Prirejena zgodba je v celoti dostopna v Vrhniških razgledih (Vrhniški razgledi, leto 17 (2016), Vrhnika: Vrhniško muzejsko društvo, str. 199-203). Celotna in originalna Zarnikova povedka pa je dostopna na spletni strani https://sl.wikisource.org/wiki/Povodni_mo%C5%BE_(Valentin_Zarnik) Z dogodkom v naši knjižnici smo se želeli približati kar najširšemu krogu obiskovalcev, tako odraslim kot otrokom. Na začetku smo vsi zbrani najprej prisluhnili uglasbeni Prešernovi pesmici o Povodnem možu in tako z glasbenim uvodom pričeli našo prireditev. Pravljico o Povodnem možu, katere glavni protagonisti so poleg povodnega moža še Metin oče, ki je bil čolnar na Ižici in na Ljubljanici, mlada Meta in mladenič Andrej, ki je bil premožen čolnar in trgovec z lesom in žitom z Vrhnike, smo razdelili na dva vsebinska sklopa. Tako je razdeljena tudi originalna Zarnikova povedka. Ohranili smo starovrhniško narečje iz sredine 19. stoletja in jo torej v izvirnem jeziku ponudili poslušalcem. Nika Čelešnik je najprej prebrala prvi del pravljice. Sledil je nagovor Nataše Oblak Japelj, ki je vsem navzočim povedala nekaj podatkov o Zarnikovi povedki, njenem nastanku in njeni objavi. Sledilo je branje drugega dela pravljice. Po prebrani pravljici so bili otroci povabljeni na skupinsko barvanje povodnega moža, ki ga je prav v ta namen narisal Endi Pašić. Pobarvanka je merila kar 1,4 metra v širino in 2,4 metra v dolžino in je bila v teh velikih dimenzijah še toliko bolj zanimiva za skupinsko otroško ustvarjanje. Vsak izmed otrok je za domov dobil tudi manjšo pobarvanko povodnega moža in tudi labirint s to tematiko. S pravljico o Povodnem možu smo si z lahkoto pričarali misteriozni ambient Ljubljanice v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vrhnika, 5. oktober 2017 Nika Čelešnik Vir: Janez Kos, priredil po Valentinu Zarniku, Povodni mož z Germeza, Meta z Iga in Štembalov Andrej z Vrhnike, v: Vrhniški razgledi, leto 17 (2016), Vrhnika: Vrhniško muzejsko društvo, str. 199-203.