Na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana smo v dveh Tednih kulturne dediščine svoj pogled iz preteklosti usmerili v prihodnost. V izročilu naših prednikov smo iskali in odkrivali možnosti za nove oblike kakovostnega preživetja. Z nekajminutnimi tematskimi radijskimi oddajami, ki so jih posneli naši dijaki pod vodstvom mentoric, smo iz naših preteklih DEKD-tem vsak dan vsem dijakom in učiteljem približali določeno vsebino naravne in kulturne dediščine. In kaj konkretnega smo počeli?

Za obeležitev praznovanja 25-letnice Slovenske mreže zdravih šol smo posadili prve spomladanske čebulnice, da bo pomlad na naših zelenicah bolj cvetoča in medovita. S knjigo, nepogrešljivo graditeljico dediščine znanja, smo se srečevali v skupnem branju pod milim nebom in v šolskem paviljončku. Naša dekleta, ki si želijo biti zdrava in lepa, so izdelovala naravno kozmetiko, s čebeljimi pridelki. Ob strokovnem vodenju dr. Kristjana Jarnija, predavatelja in raziskovalca na Biotehniški fakulteti na Oddelku za gozdarstvo, smo se sprehodili po drevesnem parku v okolici naše šole ter prisluhnili zgodbam, ki jih s svojo obarvanostjo, vonjem, veličino in starostjo našim čutom pripovedujejo drevesa. Da pa ne bi zanemarili vseh tistih, ki v zavetju krošenj nimajo svojega doma, smo v šolski delavnici izdelali domovanja za žuželke. Nastali so trije žuželčji hoteli, ki bodo postali dom za pikapolonice, metulje, divje čebele in ostale žuželke.

Prisluhnili smo predavatelju, izjemnemu čebelarju, gospodu Francu Šivicu, ki nam je predstavil sodobne vidike čebelarjenja, kot so apiterapija, urbano čebelarjenje in čebelarski turizem. Navdušil nas je s svojo osebno čebelarsko zgodbo, ki traja že več kot 70 let. V šolski avli prvega nadstropja smo z dr. Antonom Suhadolcem, avtorjem razstave, spoznavali les naših avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic. Posameznim vzorcem lesa je priložen prečni prerez debla ali veje, kot zanimivost pa so dodane krogle in izdelki iz istega lesa. V šoli so razstavljeni tudi vzorci slovenskega naravnega kamna iz zdaj delujočih kamnolomov. Kiparka Nivea Kofol nam je s svojo razstavo plastik »Izziv kamna« pokazala, kako svoj umetniški izraz odtisne v kamen.

Z dediščinskimi vsebinami je bil obogaten tudi reden pouk, npr. pouk zgodovine je potekal v obliki delavnic z naslovom »Življenje nad vodo« (bogata dediščina koliščarjev), pri prostoročni skici so dijaki risali čebelnjak v zlatem rezu in slikali po vzoru panjskih končnic; ena izmed profesoric pa je dijakom predstavila »rehnšiber« - logaritemsko računalo, ki ga je uporabljala pri pouku, ko je bila dijakinja naše srednje gradbene šole. Tudi letos smo občutili praznično vzdušje, ki ga v šolske prostore vedno znova prikliče naša dediščina.