6. oktobra se je petnajst obiskovalcev povzpelo na Grajski hrib Arboretuma Volčji Potok. Odzvali so se vabilu na strokovno vodenje mag. Judite Lux, konservatorke Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Predstavila je arheološko najdišče ''Stari grad'' (EŠD 9912). Arheologinja je glede pisnih zgodovinskih virov povedala, da je bila po raziskovanju Ivana Stoparja prva omemba Volčjega Potoka že v letu 1220. Leta 1380 se v povezavi z Volčjim Potokom omenja dvor, ki verjetno ni stal na Volčjem hribu.
O utrdbi na Volčjem hribu je kot o gradu pisal tudi Janez Vajkard Valvasor in jo upodobil v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689). Upodobitev se le deloma ujema z današnjimi ugotovitvami arheologov. Danes se o utrdbi na Volčjem hribu predvideva, da je bila grajena po letu 1500. V ta čas jo umešča način gradnje.
Grajena je bila v enem časovnem obdobju, brez kasnejših dozidav. V uporabi je bila stoletje in pol, že konec 17. stoletja je bila v stanju ruševin. Del ruševin se je ohranilo vse do danes, nad njimi pa bdi ZVKDS. Pod nadzorom tega zavoda je bilo v letih 2015 in 2016 med sanacijo žledoloma na Volčjem hribu izvedeno arheološko dokumentiranje.
Poleg raziskav arheološkega najdišča Stari grad so bila opravljena delna arheološka izkopavanja in konserviranje ruševin. Od raziskav so bile opravljene meritve z georadarjem, ki razločuje geofizikalne anomalije, in arheološko sondiranje. Raziskave so razkrile pomembne informacije o ostankih zidov pod površjem.
Najdbe so bile omejene na strešnike, opeke, gradbeni material, žeblje, najdenih je bilo tudi nekaj kosov keramike itd. Arheologi so takrat razkrili del zidov, ki so bili prej pod površjem, in jih konservirali. Danes se je tako mogoče sprehoditi po nekdaj zaprtem delu utrdbe, ki je bila bodisi bivalni del gradu ali kašča.
Raziskave na tem mestu še niso bile izvedene do pohodne površine (tlaka ali tal), ki bi lahko bila pod površjem. Vidne so strelne line (hlačaste strelnice), ki se v objektih niso pojavljale pred letom 1500, in niše, v katere so bili verjetno umeščeni tramovi. Znana so tudi priporočila za nadaljnjo obravnavo ruševin: nadaljevanje arheoloških raziskav, vzdrževanje saniranih zidov (preprečevanje zaraščanja, zapiranje razpok v ometu) in prezentacija ruševin.
Več informacij: www.arboretum.si