Fotografija kot vir informacije pa je bila tema raziskovanja otrok v enoti Brezovica. Starše in stare starše so povabili, da prinesejo stare fotografije. Prinesli so fotografije družin, družinskih dogodkov, pomembnih mejnikov v življenju, hobijev, kmečkih opravilih, zgradb lokalnih skupnosti (gasilski dom, bližnja kmetija, domače hiše v gradnji …). Fotografije so bile ves čas na vpogled otrokom v skupini; primerjali so fotografije starejšega nastanka z novejšimi, iskali razlike, podobnosti, se ob njih pogovarjali, razmišljali … Ob koncu projekta so pripravili razstavo, ki je bila na ogled tudi staršem in starim staršem. Starši so si razstavo ogledali in posamezne fotografije skupaj z otroki komentirali. In še nekaj izjav otrok: »Ti so že umrli.«, »Mi se imamo zdej bolš, kot so se imeli oni prej.«, »Poglej ta voziček, k en ferari.«, »Ti imajo pa dve torti.«, »Kako vsi žalostno gledajo.«, »Moj oči je bil tut vojak.«

V enoti OŠ Brezovica so prav tako spoznavali čebelarstvo. Projekt so začeli s prebiranjem knjig o čebelah, čebelarskem poklicu. Nadaljevali pa z obiskom čebelarja Matije Čemažarja, ki jim je ob fotografijah predstavil čebeljo družino in pripravil pokušino štirih različnih medov. Prinesel je tudi čebelarske klobuke, ki so si jih otroci nadeli sprva v igralnici, nato pa še pred prenosnim čebelnjakom, kjer so skušali najti čebelo matico, si ogledali zgradbo panja in satnic. Obrusili so panjske končnice in jih pripravili za obisk slikarke le-teh. Pletarsko umetnost je otrokom predstavil pletar Janez Janželj s Pakega. Izvedeli so, kako pridobi leskove vitice, iz katerih plete najrazličnejše izdelke – košarice, vaze … Prinesel je tudi izdelano piščal iz lubja, na katero je zapiskal preprosto melodijo. Otroci so lahko preizkusili največjo košaro tako, da so se v njej pozibavali, kar jim je bilo še posebej všeč. Prav tako pa so se sami preizkusili v pletenju male košarice, ki so jo dobili v dar za nadaljnje učenje pletenja. Kleklanje je otrokom približala naša strokovna delavka Mateja Šubic. Prinesla je veliko potovalko klekljarskih pripomočkov in izdelkov. Otroci so iz potovalke po želji izbrali izdelek ali pripomoček, ga nato razstavili na veliki mizi in ga poskušali najprej sami poimenovati. Tako so spoznali, da klekljarsko bulo poimenujejo različno; tudi »punkelj«. Vsak otrok je poskusil klekljati preprost vzorec, ki se imenuje kitica. Otroci so z navdušenjem poprijeli za kleklje, kar se je pokazalo tudi mesec po predstavitvi klekljanja, ko je bila kitica vedno daljša. Izdelek so na koncu odnesli domov. Otroci so bili tudi likovno aktivni. Vsako leto pripravimo slikarske izdelke za razstavo Ex-tempore, katere tema je Moj kraj in na kateri se predstavijo tudi pravi slikarji. Pred ustvarjanjem so si pogledali značilne zgradbe oz. ustanove, ki so otrokom blizu in jih dobro poznajo, poiskali njihove fotografije, nato pa so jih narisali s flomastri na časopisni papir ter nalepili na risalni list. Druga skupina pa se je z batik tehniko lotila risanja najljubših delov svojega kraja. Rezultate dela je enota, ki domuje v prostorih osnovne šole, predstavila z razstavo za starše in šolarje.