V enoti Podpeč smo brali slovenske ljudske pravljice (brali so nam tudi starejši domačini), peli slovenske ljudske pesmi, plesali ljudske plese in rajalne igre (Ringa raja, Rdeče češnje, Bela lilija, Ambrama gredo, Potujemo v Rakitnico, Marička sedi na kamenu) ter se poigravali ob zvokih rimank, izštevank, bibarij in prstnih iger. Osrednjo pozornost smo namenili otroškim ljudskim igram. Pri učenju so nam pomagali tudi starši in stari starši. Tako smo na novo obudili nekaj otroških iger: Lisička, kaj rada ješ, Gnilo jajce, Stol na moji desni je prazen, Trden most, Kdo se boji črnega moža, Moj klobuk ima tri luknje, Lisica in zajec, Kipe metat, Gospodarja ni doma, Mi drvarji mladi smo, Leti-leti-leti, Rinčke talat, gumitvist, namizne igre, … Otroci so igre prinašali tudi od doma (lesena proga za frnikule, špan/mlin, vrtavka, raglja …). Igre so se igrali v igralnicah in na prostem. Ena skupina je izdelala knjigo že pozabljenih otroških iger. Igre smo predstavili z dvema delavnicama (igre na prostem in namizne igre) na tradicionalnem jesenskem pikniku, kjer so bile na voljo tudi druge delavnice (ličkanje in robkanje koruze ter luščenje fižola ob zvokih harmonike godca Staneta Makovca iz Kamnika pod Krimom in petja cerkvenega pevskega zbora Jutranjiki iz Preserja, jesenska tržnica, izdelava tetke Jeseni, čebelarska delavnica in poslikava panjskih končnic s čebelarko Tatjano Grdadolnik iz Brezovice, knjižni kotiček, izmenjevalnica staro za novo uporabno).