V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine smo v torek, 25. oktobra, organizirali predavanje z naslovom “Belokranjski steljniki”. V zgodbo steljnikov nas je popeljala domačinka ga. Mira Ivanovič. »Belokranjski steljniki so razpoznavni kot značilna kulturna krajina Bele krajine. Steljnik je kmetijska površina, porasla s posamičnim drevjem, med katerim prevladuje breza s podrastjo orlove praproti, vrese in rese. Pokrovnost s travinjem je vsaj 80 %. Naselitev Bele krajine že v prazgodovini in boj za preživetje je narekovalo izsekavanje nižinskega gozda belega gabra in hrasta ter vzpostavljanje obdelovalnih kmetijskih površin. Redčenje dreves, grabljenje listja in košnja praproti za steljo je na teh površinah izoblikovala steljnike, ki so že v preteklosti dajali Beli krajini posebno podobo,« je med drugim povedala gospa Mira Ivanovič, univ. dipl. biol. Redno košene steljnate površine so prava botanična zakladnica. Izvedeli smo, da so pred desetletjem v sklopu projekta »Revitalizacija belokranjskih steljnikov« inventarizirali 300 rastlinskih vrst, 100 smoniklih gliv, popisali več kot 100 vrst metuljev (med njimi večina nočnih) in 38 vrst ptic. Tudi veliko pri nas živečih sesalcev ima za življenjski prostor steljnike. Spomladi nas med zelenimi planjavami orlove praproti razveseljuje rožnato pisani svet spomladanske rese, kukavičnic in zvončnic ter z navadnim osladom belo odeti pašniki. Posebne omembe je vredna prisotnost več vrst orhidej. Jeseni, takoj po košnji, pa se steljniki odenejo z rjavo barvo pokošene praproti, ki jih roza obarva in popestri jesenska vresa. S steljniki je povezano tudi ljudsko izročilo, različne šege in navade, ki jih Belokranjci še danes skrbno negujemo.