MIRKO KUNŠIČ je takole opisal svojo fotografsko izkušnjo: "Risanje s svetlobo, kar fotografija je, me spremlja že dolgo. Kdaj natančno sem si lahko kupil prvi fotoaparat, Praktiko, se ne spominjam. A je bila fotografija vseskozi izziv. Imel sem srečo, da sem kot novinar lahko vseskozi risal s svetlobo. Dopisniku na terenu to pristoji, če hoče biti aktualen. Zato je rdeča nit mojih fotografij reporterska. Foto zgodbe so še vedno prevladujoče. S članstvom v FK Tržič je nov izziv iskanje dobrih luči v pokrajinah, v gorah, odsevih, kompozicijah in žlahtnosti vsega, kar nas obdaja. Še vedno sem ponosen, da sem bil na Triglavu, ko so razvili slovensko zastavo. Pa tudi povabilo v Reutersovo šolo v devetdesetih ni za odmet. Cikel reportažnih fotografij med vojno za Slovenijo s časovno oddaljenostjo samo pridobiva na verodostojnosti. Všeč so mi eseji Susan Sontag, ameriške filozofinje in pisateljice, ki je v enem od esejev zapisala; »Fotografije so v resnici ujeta doživetja. Fotoaparat pa naprava, ki razvnema domišljijo in nas z rabo zasvoji.« Vesel sem bil povabila zakoncev Perne, da pokažem fotografije prepoznavne Taborske cerkve. Med iskanjem sem spoznal, da mi jih še veliko manjka, še bolj izčiščenih in narisanih s pravo svetlobo." Tako Mirko Kunšič. V Pirčevem domu v Podbrezjah je razstavil 14 fotografij taborskega griča v različnih letnih časih. Ob tej priložnosti je KD Tabor tudi izdal njegovo fotografsko mapo v petih oštevilčenih izvodih