

Sprehod Goriška smo pričeli na dvorišču bloka Goriška 1a in 1b. Tam je še vedno stari peskovnik, ki je služil za "zemljo krast" ter stare klopi, zelenica in na katero je bilo prepovedano stopiti. Stara in za današnje standarde dokaj nevarna otroška igrala so pred nekaj leti zamenjala modernejša in predvsem varnejša, tista stara so bomo ogledali na sosednjem dvorišči, kjer še vztrajaj in kljubujejo času. Okrogla forma viva na vogalu Ljubljanske in Ceste Proletarskih brigad je mulcem služila kot plezalo, čez cesto pa so žal namesto nekdanjega travnika, kjer je nekaj poletij zapored gostoval celo cirkus, danes trgovski centri, na mestu, kjer je stala nekdanja Pivovarna Talis, kjer so med drugim proizvajali tudi znamenito Oro, pa so danes visoki bloki. Med bloki so še vedno garaže, katerih vrata so služila za nogometne gole, tudi trgovina je še zmeraj podobna, največ zgodb pa se je napisalo na blokovskih stopnicah pred vhodi. Pomemben del odraščanja je bil tudi Betnavski gozd oziroma Betnavska šuma, kot smo ji rekli "domorodci". Ostanki stare Trim steze, jasa, na kateri se je igral fuzbal, ter seveda znameniti kraterji, ki so ostali po zavezniškem bombardiranju mesta med drugo svetovno vojno. Rekli smo ji steza smrti in tam smo lomili svoje Ponyje. Sprehod se je zaključil na stopnicah bloka Goriške 19b, kjer je avtor sprehoda konec osemdesetih čakal svojo punco.
Vid Kmetič, Društvo Hiša!

