Umetniško ustvarjanje Andreja Tavčarja (1947-2018) je vezano na njegov domači kraj, Koroško Belo in naravo, ki ga obdaja, kljub temu pa so njegova iskanja in sporočila močno presegla okolje v katerem je ustvarjal. V njegovih deli nikoli ni šlo zgolj za čisti realizem, vedno je bilo zaznati pridih iskanja nemirne duše, ki se mi mogla niti hotela ujeti v vsakdanje družbene kalupe. Iz začetnega obdobja ni ostalo veliko, nekaj črno belih fotografij in avtoportret, ki ni bil nikoli dokončan, ker se je avtor tako odločil, vendar tudi ne nikoli zavržen.
Umetniško ustvarjanje Andreja Tavčarja je bilo vedno povezano z naravo, v mlajših letih tudi z lovom. Odkrivanje skrivnosti živalske duše se kaže v njegovem ustvarjanju, ne le v fotografiji in slikarstvu temveč tudi v prepariranju in gačenju živali. Svojo poklicno pot preparatorja je združil z umetniškim ustvarjanjem, s čimer je nagačenim živalim vdihnil nesmrtnost.
Po letu 1998 se je zelo zavzeto posvetil naravoslovni fotografiji. Iz tega obdobja je posnetek sive čaplje, za katerega je leta 2006 na razstavi ornitoloških fotografij v sečoveljskih solinah, v organizaciji Družbe Mobitel in društva za opazovanje ptic Slovenije, prejel prvo nagrado.
Pred tem je leta 2000 prejel drugo nagrado za posnetek Zelenca. Opus iz tega obdobja obsega prek 10.000 fotografij, od katerih jih velika večina še nikoli ni bilo objavljenih. Vzporedno s fotografijami je ustvaril številne slike z upodobitvami živali in narave. Med večinoma realističnimi upodobitvami se najdejo tudi slike, ki odražajo njegova iskanja odgovorov na številna vprašanja, ki jih je nosil v sebi in so bila tako skrivnostna, kot je skrivnosten pogled krokarjev na eni od njegovih slik.
Po letu 2007 je našel nove izzive in priložnosti v digitalni fotografiji. Odsevi v kapljicah, let labodov, odsev krokarjev v sončnem zahodu, črno bela fotografija pokrajine in spektakularno pristajanje orla so odmik od klasične fotografije v smer impresionizma in ekspresionizma, v smer iskanja novih izzivov. Posebej velja izpostaviti fotografije orla, ne samo zaradi mogočnosti in odločnosti te ptice temveč tudi zaradi njene nedostopnosti, ki daje fotografijam še večji pomen.
Opus digitalnih fotografij obsega več kot 6000 posnetkov. »Popotnik, ne hiti in postoj, tu konec, bil je moj, nekoč, nekje, bo tudi tvoj« je zapisano na spominski risbi na planini Seča, ki jo je v spomin na Lovrenca Noča naslikal Andrej Tavčar. Umetniška pot Andreja Tavčarja se je žal končala, vendar bo s svojimi deli še dolgo živel med nami.
(Zapisal: Boštjan Tavčar) Foto: Aleš Košir