Peter Pongrac, David Atanasov in Mark Aleksander Šarman, ki delujejo pod imenom O3, so učenci 9. razreda Osnovne šole Bežigrad. Pod vodstvom mentorice Lare Rebrica, profesorice slovenščine in italijanščine, so ustvarili svojo verzijo Prešernovega Povodnega moža v rap verziji.

V prostem času zelo radi delajo muziko, pišejo pesmi, delajo beate in snemajo lastne pesmi. Z rapom se ukvarjajo od sedmega razreda. Največji preskok se je zgodil konec osmega razreda, ko so zmagali na Kla kla klasiki in spoznali Trkaja ter Igorja Saksido. Rap jim pomaga tudi pri soočanju z vsakdanjimi težavami. Kot pravi Peter: "Ko pišem, se poglobim vase, v svoje probleme, ki jih, ko končam kitico, sploh več ni. Svoja čustva preobrazim v bobne in melodijo. Ne vem več sploh, če jaz delam rap ali on dela mene." 

POVODNI MOŽ
JAKA (Prešeren)
Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, a lepše od Urške bilo ni nobene …
PETER
Urška je tuki in Urška je tm,
Urška je tuki in Urška je tm,
točn tko je blo
pred dvestotimi leti,
ko Prešeren je omenu Urško v pesmi.
“Pa to je wow kul,” sm si reku,
sam kaj k je še vedn ful Uršk na svetu.
Sam kaj k gledam tok važnih punc na spletu,
hoče jo skor že vsak mulc verjetno.
Isto se je
in se še dogaja!
Sam moškim se ne sanja,
kaj nas zavaja.
Za Urške smo mi noge,
kr nas dajejo na čevlje …
Zdej se ti zdim neumen, nerazumen, razumem!
A čak da ti pokažem, kaj povedat ti skušam:
Vidu sm jo tm,
k šla je vn.
Pršu do nje
in bil sm konc!
“Ej, a ti je ime wifi?
K čutm povezavo …”
*Bum! *Auu!
Kar pol se je zgodil mi je neznano,
Edino, kar mam zdej, je povito glavo.
In upanje, da bo enkrat boljš vse,
poslušite Prešerna, kaj govoru nam je:
“Vse ženske so sonce,
In brez sonca se ne živi!
Še posebi pa če,
Urško loviš …”
JAKA
Zagleda pri mizi rumeni junaka, enazga pod soncem mu ni korenjaka,
želi si plesati z njim deklica vsaka.
MARK
Vedn so ble lepe ženske
okol mene,
sam take k si ti,
nism vidu še nobene.
Tok si lepa, da me glava zaboli.
Rad mam tvoje modre oči …
A bi šla ti zdej z mano na ples,
da bi poletela vse tja do nebes?
“Itak, da bi šla s tabo!”
Supr, pol pa pejva,
pa pokažva, da sva za eno rabo.
Sam predn se nama čist zvrti,
bi ti rd povedu še par stvari:
A veš, da smo ljudje
isti vsi,
rodila na Zemlji
si se tudi ti!
Dnar na svetu
itak najmanj šteje,
pomembno je to,
kar v sebi maš ti!
Življenje se lahk hitr obrne,
želja po dnarju pa te vedn pogubi.
Uršika moja, resno me skrbi,
kdaj boš še mene se znebila ti.
Zvijače poznaš, to je res,
sam mene ne boš
vlekla za nos!
Kače so zato,
da te izučijo,
da se iz njih neki naučiš,
js nism tko k ostali
k si jih dozdej mela ti ...
JAKA
So brž pridrveli se črni oblaki,
zasliši na nebu se strašno gromenje,
zasliši vetrov se sovražnih vršenje,
zasliši potokov derečih šumenje.
Pričujočim pokonci so vstali lasje,
Oj, Uršika zala, zdaj tebi gorje …
DAVID
Strele grmijo,
Urški sledijo, moje rime njo lovijo!
Tokovi ji sledijo,
vsi norijo, stran bežijo, za lajf se borijo.
Z burjo grem, napadam jo,
ubiu sm jo, s pesmijo!
To ni grožnja, ne rabm orožja,
Rime so metki, ki so pravi zadetki!
To uporabljajo le redki.
Briga me, če je slavna v mestu,
da ma lajke na fejsu,
da ma oglede na snepu.
To pesm sam zanjo bom repu,
K pišm to se počutm u redu.
Naj ona pleše z njim, sam moja jeza ne bo šla mim!
Bruhu bom dim, use se bo zakadil!
Neki groznega se bo zgodil!
K nimaš kril, padš dol,
Začutš bol, padeš na kol.
Počutš se k trol in čutš sovraštvo.
Ajde, pober se, maš ti to!
Pokaži ji, kaj znaš ti,
Urška, dej zdej pridi!
Prestrašeno glej me ti,
k sm besn, smrtno resn,
počutm se neuspešn.
Js sm slavni Prešeren!
U redu zdej bom neki naredu,
Prjeu te za roko, odnesu globoko,
Notr u vodo, brez zveze je zunanja lepota,
K ti si po duši resna grdoba!
Res se mi usmilš k si baba uboga!