Na roditeljskem sestanku v septembru smo starše otrok 1. b-razreda seznanili s tednom kulturne dediščine in jih spodbudili, da ob sodelovanju dedkov in babic otrokom pripovedujejo o starih časih. Jim povedo kaj o življenju in delu nekoč in danes. Ob slikanicah Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon in Muca Copatarica smo se pogovarjali, kako so živeli otroci nekoč in kako živijo danes.Otroci so opazovali ilustracije in ugotavljali, da so »starinske«. V besedilu so zaznali starejše besede, ki jih danes ne uporabljamo več. Doma so povprašali svoje stare starše po še kakšni starinski besedi. Starejše besede so zapisali na listke in jih prinesli v šolo. V šoli smo razložili njihov pomen in iz njih oblikovali plakat »starih besed«. Pravljico smo povezali z likovnim ustvarjanjem z naslovom Kako bi Jelka danes videla našo Šiško? Ogledali smo si stare fotografije Ljubljane, okolice šole in primerjali današnji izgled stavb in ulic. Pri tem smo se spomnili starega izgleda naše šole in sedanjega novega. Pogovor je tekel o življenju nekoč in danes, o življenju v mestu in na vasi, o preskrbi s hrano, o pomenu tržnice za meščane, o načinih pridelave in shranjevanja hrane. Ker vsak dan prihajamo v šolo, je pogovor tekel tudi o varni šolski poti. Spraševali smo se, kakšno pot so imeli šolarji včasih. Kdo je spremljal prvošolčke na poti do šole in iz nje? Čigav kip stoji pred šolo, katere navade iz preteklosti so se ohranile. Okolico šole in prometno varne poti smo si ogledali tudi s policistom. Zapeli in zaplesali smo Izak Jakob Abraham ter oblikovali plakat. Učiteljici Karolina Korpar Gašič in Katarina Bonifer