V 1.a-razredu smo spoznavali okolico šole nekoč in danes. Primerjali smo stare fotografije in ugotavljali, kaj se je spremenilo in kaj je ostalo enako ali podobno. Sprehodili smo se po okolici šoel ter ugotavljali, katere stavbe so tu že zelo dolgo in katere so bile zgrajene pred kratkim. Zanimalo nas je, čemu so te stavbe namenjene in katere že sodijo h kulturni dediščini. Med sprehodom smo spoznavali varne poti v okolici šole ter opazovali prometne znake. Povedali smo, kaj pomenijo. Učenci so povprašali svoje starše, dedke in babice, tudi pradedke in prababice, kako so živeli, ko so bili oni otroci. Kaj so počeli, kako so živeli, kakšne šolske potrebščine so uporabljali. Bilo je zelo zanimivo, ker se učenci prej nikoli o tem z njimi niso pogovarjali. Izvedeli so veliko o življenju nekoč, bili so zelo presenečeni. Ko so poslušali pripovedi sošolcev, so ugotavljali v čem se pripovedi med njimi razlikujejo in v čem so si podobne. Ena od učenk je prinesla nekaj knjig, ki so opisovale življenje nekoč, običaje in navade ljudi. Knjige so vsebovale stare fotografije, da smo lahko primerjali, kako so bili ljudje nekoč oblečeni za delo, kako so se oblekli za poroke ali ob različnih praznikih, kako so izgledale hiše, kakšno je bilo orodje,.. Brali smo pravljico Ele Peroci: Moj dežnik je lahko balon. Ob pravljici smo ustvarjali in nastal je travnik pravljičnih klobukov in pokrival. učiteljica Irena Okoren