Domoznanska razstava, ki smo jo pripravili v Knjižnici Šmarje pri Jelšah ob Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu evropske kulturne dediščine, 4. oktobra 2018, prikazuje Šmarje v 19. stoletju, ko je kraj s pomočjo šmarskega veleposestnika, velikega domoljuba in mecena Franca Skaze doživel velik napredek v družbenem razvoju. Z razstavo smo želeli obuditi spomin na Franca Skazo, kot na zavednega Šmarčana, ki se je pred 180 leti rodil v Šmarju, kateremu je dokazal zvestobo svoje smrti.
Mlademu Francu je pomen narodnostnega napredka s svojim zgledom dajal njegov oče, ki je bil narodno zaveden in politično dejaven v sredini 19. stoletja. Bil je šolski nadzornik šmarske ljudske šole in šmarski župan. Franc Skaza je sklenil nadaljevati očetovo politično pot, na lastne stroške je gradil upravne zgradbe, ter z uvajanjem slovenskega jezika v domačo osnovno šolo izpodrinil širjenje nemškega malomeščanstva v trgu Šmarje. Razstava prikazuje dosežke Franca Skaze od leta 1869 naprej.
Najprej je dal zgraditi sodno palačo v Šmarju, ki jo je tudi v celoti financiral, nadaljeval je z gradnjo nove šolske stavbe in hkrati vlagal v ustanovitev številnih društev, med njimi tudi ustanovitev šmarske Narodne čitalnice. Šmarje še vedno krasi znamenita Skazova hiša, ki jo je Franc Skaza obnovil v imenitno trško arhitekturo. Bogata zunanjost in poslikana veža v notranjosti sta dajali videz hiše pomembnega in vplivnega človeka. V veži so upodobljeni slovenski rodoljubi tistega časa in pomembni gostje, ki so zahajali v Skazovo hišo, tu so leta 1870 Franc Skaza, Hugo Tančič in Anton Tomšič podpisali pogodbo o ustanovitvi prve mariborske slovenske tiskarne.
Razstavo sta z glasbo na citre in flavto popestrili Eva in Vita Novak. Velik poudarek pa je k razstavi prispeval Skazov potomec, pravnuk Milan Pugelj, ki je na otvoritvi doživeto pripovedoval o spominih na svojega sorodnika in o njegovih dosežkih. Pugljevo večletno raziskovanje je vzpodbudilo čustveno povezanost do sorodnika v toliki meri, da se lahko poistovetil s Skazovo osebnostjo. Iz njegove pripovedi smo lahko začutili Skazovo moč, boj in prizadevanje za ljudi in domači kraj. Prav zgodbe iz preteklosti in kolektivni spomin nam pomagajo spoznavati kulturno dediščino in oblikovati lokalno identiteto.
Razstava bo v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah na ogled do 25. novembra 2018. Vabljeni!