Na Vranskem je v začetku letošnjega leta pričel delovati Center jamskih doživetij. Center je bil ustanovljen z namenom predstavljanja jam in jamarstva na Štajerskem. Ključen cilj Centra je z različnimi dogodki in dejavnostmi prikazati drugačnost kraškega sveta v tem delu Slovenije. Eden izmed takšnih dogodkov, ki jih bo v prihodnje še več, je potekal v nedeljo, 24. septembra. Izvajal se je v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine. Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so posvečeni tematiki vode. Voda je za človeka že od nekdaj najpomembnejša stvar na svetu. Ker je človek vedno potreboval vodo, se je že od nekdaj priseljeval blizu vodnih virov. A previdno, z dolgotrajnim opazovanjem ciklov. To pomeni, da se ni naselil ravno na poplavno ravnico, ampak nekaj metrov višje, kjer ga poplave niso nikoli dosegle. Za današnji čas takšne modrosti žal ne moremo srečati, saj vlada neka druga miselnost kot takrat. Podobno je tudi z vodnimi viri. Vrnimo se k našemu dogodku z naslovom »Skrito kraško bogastvo v naših pipah«. Pred nekdanjim streliščem pri graščini Podgrad se nas je zbrala skupina radovednežev. V kratkem pozdravu in uvodu je spregovoril Maks Petrič in poudaril pomen jamarstva ob raziskovanju podzemnih kraških virov in njihovega varovanja. Nato smo se pod vodstvom Alenke Jelen odpravili na voden ogled dela Dobroveljske planote. Najprej smo se ustavili pri mogočnem kraškem izviru Podgrajščice za graščino Podgrad. Izvir je obzidan v bazen ter več kanalov, ki so bili namenjeni dovodu vode do nekdanje bližnje žage in hidroelektrarne. Gre za zelo izdaten izvir, ki skoraj nikoli ne presahne. Nizke temperature vode omogočajo življenjski prostor salmonidom (roparskim, navadno sladkovodnim ribam s tolsto plavutjo, kot je npr. losos, postrv itd.). Sledil je vzpon po stari romarski poti do cerkve sv. Jeronima. Gre za edinstveno cerkev z mogočnim taborskim obzidjem, ki se dviga nad Vranskim. Okoli cerkve je več vrtač, med katerimi izstopa delana vrtača. To kaže na to, da so ljudje vedno izkoristili tudi manj ugodne površine za kmetovanje. Odličen razgled na trg Vransko pa je dal priložnost zgodovinski razlagi o kraju. Nato smo se sprehodili do jame Škadavnice, kjer smo si pogledali vhodni del jame ter spoznali vodni krog v kraškem svetu. Strinjali smo se, da se premalo poudarja dejstvo, da je potrebno ljudi bolj ozavestiti, da je v kraškem svetu voda zelo ranljiva. Ugotavljamo tudi, da je potrebno o tem ozaveščati že otroke, ki pogosto odgovorijo na vprašanje »Od kod pride voda?« »Iz pipe.« Potem smo se povzpeli do fosilne suhe doline, ki kaže na to, da je narava zelo živa in hitro pride do sprememb. Tam, kjer je nekoč tekel potok, pa so ostale le še oblike in sedimenti. Spregovorili smo tudi o zaselku Kale, ki je dobil ime po teh umetnih kotanjah na kraškem svetu. Namenjeni so bili napajanju živine, ki je s teptanjem tal omogočala, da voda ni poniknila v kraško notranjost. Ob povratku proti Centru smo si v dolini Široko polje ogledali še en višji izvir Globočke oziroma Podgrajščice. Pri Centru sta nas Maks in Gregi pričakala z okusno enolončnico in s čajem. Sledilo je druženje, kjer smo si izmenjali mnenja in ideje za prihodnje dogodke.