Naša šola se v praznovanja DEKD in ELKD vključuje z več projekti, enega od teh smo zaključili v sredo, 3. okt, ko so pripravili razstavo starih predmetov. Učenci lanskih 7. razredov so sledem iz preteklosti utirali pot v prihodnost. Z očmi raziskovalcev smo se že spomladi razgledali po svojih domovih in domači okolici.

V pogovorih s starši, starimi starši in z drugimi sorodniki so ugotavljali, katere predmete, povezane z življenjem svojih družin v preteklosti, še hranijo kot del družinske zapuščine. Na seznamu so se znašle stare ure, petrolejke, likalniki, kavni mlinčki, posode za različne namene, žage, kladivo s pilo, trlica za lan, rudarska svetilka, gasilska sirena, komat, lojtrnik, predalnik, vrata, stiskalnica za sadje, črna kuhinja in celo stranišče na štrbunk, od novejših – a že starih – pa telefonski aparati, radijski sprejemniki in pisalni stroj.

V projektu je sodelovalo 39 učencev, ki smo popisali natanko 72 predmetov. Večina je izbrala po en predmet iz domačega okolja, nekateri so temu dodali še enega. Nekaj posameznikov pa je zajela raziskovalna mrzlica in so popisali več predmetov. Rekorder je bil učenec Dominik, ki je v svojo zbirko vključil kar 23 predmetov. Zanimivo je tudi to, daj so najstarejši popisani predmeti stari preko 160 let. Učenci so izbrane predmete popisali – navedli so njihovo ime, tudi domače, če ga imajo npr. peglezen, plajba, lahterna.

Informatorji so jim povedali, koliko približno je predmet star in dodali še kakšno zanimivost o njem. Ugotovili so, da ima vsak predmet svojo zgodbo in res bi bila škoda, če bi se ti spomini pozabili in izgubili. Najdragocenejše pa je to, da so se učenci družili s svojimi starimi starši in z drugimi sorodniki, ki so delili z njimi spomine na svoje otroštvo in mladost. Ob svojem delu so postali bogatejši za spoznanje, da so zdaj oni na vrsti, da to dediščino ohranijo za prihodnje rodove.

Razstavo so si v dveh dneh ogledali vsi učenci naše šole (okoli 450) in skupina otrok iz vrtca Ciciban. Tako s strani otrok kot učiteljev in ostalih odraslih obiskovalcev smo bili deležni pohval. Med otroki je največ pozornosti pritegnila ročna gasilska sirena, ki so jo seveda tudi preizkusili, in trlica za lan, ker je to za naše območje redek predmet, saj so se s pridelavo in trenjem lanu ukvarjali le redki. Številni otroci niso prepoznali telefona na vrtečo številčnico, odraslim pa je rdeč Iskrin telefon zbudil nostalgične spomine na čas, ko smo opravili vse, kar je bilo treba, čeprav nam v torbi ali žepu ni zvonilnaš mobilec.