Prireditve

Večje skupine obiskovalcev prosimo, da o udeležbi na dogodku obvestijo organizatorja, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.

E.g., 07/05/2025
pogled

Brivsko-frizerski salon Kreutz, dediščina sevniškega obrtništva 20. stoletja, okrogla miza

Brivsko-frizerski salon Kreutz je bil prvi frizerski salon v Sevnici, ki ga je leta 1900 odprl Dragutin Kreutz iz Ljubljane. Salon je neprekinjeno deloval vse do leta 2003. V njem se je do danes ohranila prvotna notranja oprema in oprema iz obdobja po letu 1970. Leta 2013 je bil razglašen za spomenik lokalnega pomena z namenom trajne ohranitve in predstavitve spomenika kulturne dediščine v danem okolju.
pogled

Premiki v obljubljene dežele in Različnost nas bogati, razstavi

Postavili bomo dve razstavi, ki se medsebojno povezujeta. Prva, ki jo bodo pripravili strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, bo namenjena predstavitvi premikov različnih ljudstev na območju današnje Slovenije. Drugo bomo pripravili v Mestni knjižnici Kranj. Skozi stoletja so se ljudje sem priseljevali in od tu odhajali v druge kraje. Selili so se zaradi različnih razlogov: verskih, političnih, ekonomskih ali pa preprosto zaradi ljubezni. V novem okolju so se navadili drugačnega načina življenja, s seboj pa so prinesli svoje navade, vero, prepričanja, spomine ... Z razstavo želimo prikazati, da se drugačnosti ne smemo bati. Vsak je na svoj način drugačen od ostalih. V sodelovanju z lokalno skupnostjo bomo zbirali predmete in z njimi predstavili zgodbe ljudi, ki so se k nam preselili z drugih držav. Razstavi bosta na ogled do 30. septembra.
pogled

Odprtje jezikoslovne poti Od protestantizma do danes

Posavci smo zelo ponosni na svoje jezikoslovce, ki so vsak v svojem času premikali meje jezikoslovne znanosti. Povezali smo rojstne kraje najvidnejših ljudi v svojem času, ki so prispevali k razvoju slovenskega knjižnega jezika (Krško: Dalmatin, Bohorič, Valvasor; Pišece: Pleteršnik ter Mostec: Toporišič), ki Vam jih skozi delavnice želimo predstaviti ter tako obogatiti kulturno dediščino Posavja.
pogled

Slovani na območju današnje Slovenije, cikel predavanj

Predavanja bodo predstavila dogajanje v zgodnjem srednjem veku na območju Slovenije. V uvodnem predavanju bo ddr. Mitja Guštin, zaslužni profesor Univerze na Primorskem, predstavil zgodnje Slovane, v nadaljevanju pa si bomo ogledali dokumentarno igrani film Tisti z vzhoda, ki govori o prihodu Slovanov na naše ozemlje. Naslednja predavanja bodo posvečena Slovanom v zgodnjem srednjem veku na ozemlju Slovenije, ki jih bodo predstavili strokovnjaki Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
pogled

25 let Oplenove hiše pod Studorom

Muzej bivalne kulture Oplenova hiša pod Studorjem je bil za javnost odprt leta 1991. Vsi prostori so opremljeni z avtentično opremo zadnjih lastnikov, zato je hiša zanimiv prikaz bivalne kulture Bohinjcev z začetka 20. stoletja. Sedanja stavba je bila verjetno zgrajena v začetku 19. stoletja, postavili pa so jo namesto starejše lesene hiše. Oplenova hiša je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Hiša letos praznuje 25. obletnico odprtja.
pogled

PLEČNIK IN REKA: UREDITEV NABREŽIJ IN MOSTOV V LJUBLJANI, JAVNO VODSTVO Z OGLEDOM PLEČNIKOVIH VODNIH UREDITEV NA LJUBLJANICI Z AVTORICO RAZSTAVE ANO POROK

»Plečnik je v razmeroma kratkem času, gre za obdobje 15 let, uredil nabrežja Gradaščice in Ljubljanice ter stopnišča in mostove ob njih. Prostor ob reki je uredil po meri človeka, odprl je nove poglede in poti proti vodi, tako da je dandanes to najprijetnejši in najbolj obiskani del mesta, kjer se vsi radi zadržujemo, to pa je verjetno bila tudi arhitektova želja. Svojo arhitekturo, ki jo je pretanjeno vpletel v obstoječe mestno tkivo, je vedno dopolnjeval še z ureditvijo zelenja, s katerim je iskal ravnovesje med naravo in grajenim. Ta princip je lepo viden v ureditvi Trnovskega pristana, kjer vijuge kamnitih stopnic, ki se spuščajo do reke, lirično dopolnjujejo dolge veje brez žalujk, ki so zasajene na zgornji terasi,« je o razstavi povedala njena avtorica.

Strani

© 2024 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE
Pravno obvestilo/Piškotki/  Produkcija: ENKI