Učenci bodo spoznali zajetje vode Uršenski beč. Ugotovili bodo, kakšno je zajetje vode, kaj je krajanom pomenilo nekoč in kaj jim pomeni danes, za kakšne namene so uporabljali vodo iz zajetja nekoč, ali jo uporabljajo še danes, kdo in na kakšen način skrbi za zajetje... Podatke bodo pridobili iz člankov krajevnih glasil, z intervjuji staršev in krajanov, s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Zavoda za varstvo narave Novo mesto. Ozavestili bodo pomen vode za življenje. Zbirali bodo stare fotografije, zapise in članke, pripovedi o druženju krajanov pri zajetju ob različnih priložnostih, iskali pregovore o vodi, stare predmete, ki so jih uporabljali in jih še danes uporabljajo ljudje v povezavi z vodo. Učenci bodo izdelali uporabne predmete, ki se povezujejo z vodo. Uršenski beč bodo upodobili v sliki, pesmi in besedi. Gradivo bodo zbrali v priložnostnem glasilu. Povezali se bodo z žensko vokalno skupino Kronce, KUD Uršna sela. Skupaj bodo pripravili razstavo in družabni zaključek ob Uršenskem beču.

Reka Drava je bila več kot 500 let pojem transporta lesa iz gozdov porečja Drave v nižje ležeče kraje Podravine in Posavine. Začetki splavarstva v Dupleku segajo v 14. stoletje, ko se pojavi cerkev Sv. Miklavža, zavetnika splavarjev in čolnarjev. Poseben pomen je imela Dravska splavarska pot, dravski splavarji pa so bili ali Pohorci ali Duplečani. Je Dupleška mornarica samo mit ali ima zgodovinske korenine? Učenci OŠ Duplek bodo raziskovali dediščino dupleških splavarjev iz časov, ko je potekala po Dravi živahna splavarska pot. Svoje ugotovitve bodo predstavili na srečanju skupaj s predstavniki Turističnega splavarskega društva Krajinski park Drava in Društva Ranca ter tako približali predvsem mladim bogato domačo kulturno dediščino.