Idrijski rudnik živega srebra, drugi največji živosrebrov rudnik na zemeljski obli, je v vseh obdobjih svojega delovanja potreboval ogromne količine lesa za jamsko podporje, kurjenje žgalniških peči in parnih kotlov, pridobivanje oglja, ogrevanje stanovanj, gradnjo objektov in naprav itd. Porečje Idrijce in njenih pritokov ima zelo bogate gozdove, s katerimi je rudnik v preteklosti v veliki meri sam gospodaril. Do začetka 20. stoletja za transport ni bilo ustreznih gozdnih cest in prevoznih sredstev, zato je bil najprimernejši način spravila lesa v dolino plavljenje po naravnih vodnih poteh. Izjemno izpopolnjen sistem plavljenja po reki Idrijci in njenih pritokih je s pomočjo klavž neprekinjeno potekal od konca 16. stoletja do velike povodnji leta 1926, ki je podrla leseno lovilno pregrado – grablje v Idriji in Spodnji Idriji. Učenci bodo spoznali pomen klavž in grabelj, na terenu si bodo ogledali lokacijo grabelj in jo primerjali s stanjem danes. Rezultat bo priložnostna razstava.